Dubrovnik je znamenito mesto v južni Dalmaciji ob Jadranskem morju. Zgodovinsko je znan pod imenom Ragusa. Je ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij na Sredozemlju, morsko pristanišče in središče Dubrovniško-neretvanske županije.
Znan je po značilnem starem mestnem jedru, obdanem z masivnimi kamnitimi zidovi, dokončanimi v 16. stoletju. Njegove dobro ohranjene stavbe segajo od baročne cerkve svetega Blaža do renesančne palače Sponza in gotske knežje palače, ki je danes zgodovinski muzej. Leta 1979 je bilo mesto dodano na Unescov seznam svetovne dediščine kot priznanje za utrjeno staro mestno jedro in za izjemno srednjeveško arhitekturo. Zgodovina mesta sega v 7. stoletje, ko so mesto, znano kot Ragusa, ustanovili begunci iz Epidauruma. Dubrovnik je bil pod zaščito Bizantinskega cesarstva in kasneje pod suverenostjo Beneške republike. V času med 14. in 19. stoletjem je vladal kot svobodna država. Blaginja mesta je temeljila na pomorski trgovini. V 15. in 16. stoletju je Dubrovnik postal znan po spretni diplomaciji in svojem bogastvu. Istočasno je postal zibelka hrvaške književnosti. Stradun ali Placa je glavna dubrovniška ulica v starem mestnem središču. Je najbolj priljubljeno dubrovniško zbirališče in sprehajališče. Najlepša in najširša mestna ulica deli staro mestno središče na južni in severni del. Na predelu Straduna so največje krajevne znamenitosti: cerkev sv. Upanja, veliki Onorfijev vodnnjak, mestni zvonik in loža zvonarjev, Orlandov steber in palača Sponza – zgodovinski arhiv. Veliki Onorfijev vodnjak stoji sredi trga Poljana Paskoja Miličevića. Je delo arhitekta in gradbenega mojstra Onofria di Giordana della Cava iz Neaplja. Postavil ga je leta 1438 kot zaključni del vodovoda. V večini mest beneške Dalmacije so težave z vodo reševali tako, da so gradili velike rezervoarje za deževnico. V Dubrovniku so se odločili, da bodo v mesto napeljali izvirsko vodo. Onorfio je vodovod pripeljal iz izvira Šumot, ki se nahaja v Rijeki Dubrovački. V mestnem območju je zgradil dva odcepa. Prvi odcep je oskrboval z vodo zahodni mestni predel, drugi odcep pa se je usmeril proti vzhodnemu območju mesta. Voda je bila dostopna domačinom na dveh predelih. Pri zahodnem vhodu v staro mestno jedro je zgradil Veliki Onorfijev vodnjak, na vzhodnem delu mesta, trgu Luža, pa Mali Onorfijev vodnjak.
V mestu se je poleg teh dveh glavnih javnih vodnjakov nahajalo še več manjših. Znameniti vodnjak je bil hudo poškodovan v potresu leta 1667. To, kar je danes vidno, je arhitektonski obod, veličastno okrasje je bilo uničeno.
Fotografije
Veliki Onofrijev vodnjak v bližini vrat Pile
Veliki Onofrijev vodnjak z dubrovniškega obzidja
Dubrovnik - Veliki Onofrijev vodnjak
Veliki Onofrijev vodnjak v Dubrovniku
Veliki Onofrijev vodnjak skozi notranja vrata Pile
Veliki Onofrijev vodnjak ob Placi (Stradunu)
Veliki Onofrijev vodnjak ob dubrovniškem obzidju
Veliki Onofrijev vodnjak pri cerkvi sv. Upanja
Veliki Onofrijev vodnjak na Poljani Paska Miličevića
Veliki Onofrijev vodnjak
Veliki Onofrijev vodnjak ponoči
Veliki Onofrijev vodnjak od blizu
Voda iz velikega Onofrijevega vodnjaka