Otok Pag je ozek in 60 kilometrov dolg otok v srednjem Jadranu. Nahaja se ob Velebitskem kanalu vzporedno s celinsko obalo. Po velikosti je peti največji otok na Hrvaškem, ki ločuje Dalmacijo od Primorja. Podnebje je mediteransko.
Otok Pag ima pestro zgodovinsko preteklost, saj so ga v prazgodovini naseljevali Liburni, v začetku 1. stoletja pa Rimljani. V času srednjega veka je bil otok področje pogostih spopadov prebivalcev Zadra in Raba. Benečani so si otok lastili od leta 1409 do 1797, nato pa je postal del avstrijskega cesarstva.
Jugozahodna obala otoka Pag je položna, severovzhodna pa je visoka in strma. Največje območje otoka je kamnito, le manjši del je poraščen z makijo. Prebivalci so se dolga stoletja ukvarjali s poljedelstvom, živinorejo, oljkarstvom in ribištvom, na območju mesta Pag pa s pridobivanjem soli. Zaščitna znaka tega kraškega otoka, na katerem je bilo vedno več ovc kot ljudi, sta paški sir in paška jagnjetina.
Pag je največje mesto, pristanišče in upravno središče otoka. Ostala naselja so še Novalja, Lun, Metajna, Zrće, Stara Novalja, Gajac, Šimuni in druga. Otok Pag s kopnim območjem oziroma z avtocesto Zagreb – Split povezuje slikoviti Paški most, ki so zgradili leta 1969. Poleg tega se na otok Pag lahko dostopa tudi s trajektno povezavo Žigljen – Prizna.
Danes je otok Pag priljubljeno turistično območje, ki ga zaznamujejo mnogi zalivi in plaže s čistim morjem, z bogatimi lovišči, s paškim sirom, paško čipko in dragocenimi spominki. Otok nudi številne možnosti za rekreacijo, kot so kolesarstvo, potapljanje, alpinizem in drugo.