Booking.com

Opatičko ulico odlikujejo reprezentativne palače, ki pripovedujejo številne zgodbe o pestri zgodovini Zagreba. Palača na naslovu Opatička 10 sega v 19. stoletje, v čas prebujanja narodne zavesti. Takrat je bila stavba prenovljena za potrebe Oddelka za teologijo in izobraževanje, sedeža uprave Kulture in izobraževanja v takratni Hrvaški.
Veličasten vhod z ograjo iz litega železa in doprsnima kipoma grških filozofov Platona in Aristotela nad vhodom najavljajo svečano ozračje Zlate dvorane. Najvidnejši umetniki iz obdobja 19. in 20. stoletja so ustvarili to brezčasno lepoto hrvaške kulture. Med njimi so Vlahe Bukovec, Celestin Medović, Oton Iveković in Robert Frangeš Mihanović. Danes je v palači sedež Hrvaškega inštituta za zgodovino.
Na naslovu Opatička 18 je bil zaradi okrepljenih zahtev po neodvisnosti Hrvaške v okviru Habsburške monarhije v začetku 19. stoletja osnovan Narodni dom v Gornjem gradu. Neoklasična palača grofa Draškovića je tako postala Narodni dom in v njeni glavni dvorani so se odvijali politični sestanki in se prirejali družabni dogodki (plesi).
Muzej mesta Zagreb se nahaja v obnovljenem nekdanjem samostanu opatije svete Klare, po katerih je Opatička ulica tudi dobila ime. Klarise so v Zagreb prišle v 17. stoletju na povabilo hrvaških velikašev, katerih hčere so vstopile v njihov red. Redovnice so odprle prvo šolo za deklice, kjer so poleg osnovnih predmetov poučevale petje in glasbo.
Glavno pročelje samostana ni imelo pravih oken, kar je bil lahko trend v gradnji, ali pa metoda izoliranja redovnic od vsakodnevnega življenja, kot so zahtevala stroga pravila reda. Muzej mesta Zagreb se v teh prostorih nahaja od leta 1947. V njem so na sodoben in zabaven način prikazani dogodki iz preteklosti, od prazgodovine pa do danes.