Novi izleti

Vzhodni rob središča Crikvenice zaznamujeta Dubračina in niz manjših javnih zelenih površin. Park hrvaških braniteljev iz domovinske vojne zavzema zeleni trikotnik na Petaku med Frankopansko ulico, Ulico Ivana Škomerže in Dubračino. Urejene poti, zelenice in Malikovo drevo tvorijo miren prehod med avtobusnim kolodvorom, reko in Kaštelom. Ogled je mogoče nadaljevati pri Avtobusni kolodvor Crikvenica ali Spominska plošča Vladimirju Nazorju, dveh bližnjih točkah v istem delu mesta.

Crikvenica je nastala ob stiku Vinodolske doline z morjem, prav tam, kjer se vodotok odpre v pristaniški zaliv. Dubračina je kratka vinodolska rečica oziroma potok, ki se v Crikvenici izliva v Jadransko morje. Njena spodnja struga danes poteka skozi urejen mestni prostor, ob ustju pa se stikajo zgodovinsko jedro, pristanišče in vzhodni del središča. Zaradi te lege vodotok ni le naravna meja, temveč ena od osi nastanka mesta. V preteklosti je bila Dubračina znana tudi kot Vinodolčica. S svojim tokom je oblikovala rodovitno crikveniško polje, nanos ob izlivu pa je ustvaril zavetno mesto za prvo pristanišče. Najdbe prazgodovinske keramike ob strugi pričajo, da so bi

Crikvenica ima dolgo kopališko in športno tradicijo, ki se je razvijala neposredno ob morju. V strnjenem središču se mestna promenada, pristanišče in športne površine stikajo na nekaj minutah hoje. Mestno plavališče, hrvaško Gradsko plivalište, leži ob Strossmayerjevem šetališču na prehodu med osrednjo mestno obalo in kopališkim pasom Balustrade. Od Mestnega pristanišča ga loči le kratek sprehod, zato se športni prostor neposredno vključuje v vsakdanje življenje na crikveniški rivi. To ni klasičen zaprt bazen, temveč plavalno polje z morsko vodo. Pravokotno vodno površino določajo obaln

Park hotela Kaštel v Crikvenici ohranja spomine na različne uporabnike nekdanjega samostanskega kompleksa. Na severnem robu kompleksa Kaštel se park ob nekdanjem pavlinskem samostanu nadaljuje med starimi kamnitimi zidovi in zelenjem. Spominska plošča na enem od zidov opozarja, da je pesnik in pisatelj Vladimir Nazor med letoma 1920 in 1930 v tej stavbi delal kot upravitelj otroškega doma in tukaj pisal svoja književna dela. Ogled je mogoče nadaljevati pri Park hotela Kaštel ali Baročni pavlinski portal, dveh bližnjih točkah v istem delu mesta.

Vreme, sončnost in blago primorsko podnebje so pomemben del turistične zgodbe Crikvenice. Meteorološka postaja je samostojna merilna točka v Parku Stjepana Radića. Njena oprema je namenjena spremljanju trenutnih vremenskih pojavov, lokacija ob morju pa je značilna za opazovanje razmer na crikveniški obali. Ogled je mogoče nadaljevati pri Kip Stjepana Radića ali Klimatološka postaja Crikvenica, dveh bližnjih točkah v istem delu mesta.

Območje Kaštela je majhen zgodovinski ambient v Crikvenici med cerkvijo, Dubračino in mestno obalo. Kip Matere Božje stoji na prostem ob cerkvi Marijinega vnebovzetja. Skulptura je del sakralnega ambienta Kaštela in označuje prehod med cerkvenim dvoriščem, mostom čez Dubračino in obalnim sprehajališčem. Od tod sta hitro dosegljiva Dubračina v Crikvenici in Cerkev Marijinega vnebovzetja; vse tri točke je mogoče povezati v kratek mestni sprehod.

Trg Stjepana Radića je živahno središče Crikvenice, obdano z zgodovinskimi stavbami in gostinskimi lokali. Hotel International stoji ob severovzhodnem robu Trga Stjepana Radića, kjer pritličje z lokali prehaja neposredno v mestno ploščad. Stavba je bila odprta leta 1964 in s svojo višino ter dolgo vodoravno fasado jasno kaže hotelsko arhitekturo povojnega turističnega razvoja Crikvenice. V sedemdesetih letih je bil International eno pomembnejših prizorišč crikveniškega pustnega življenja. V času največjih prireditev so v različnih prostorih hkrati igrale tri glasbene skupine, obisk pa je lahko dosegel približno dva tisoč ljudi

Park padlih za domovino poleg spominske vsebine dopolnjujejo manjši likovni poudarki. Skulptura ribe stoji ob eni od poti v Parku padlih za domovino. Zaradi preprostega živalskega motiva in lege med zelenjem je bolj igriv poudarek kot klasično spominsko obeležje. Podobo je mogoče hitro spregledati, vendar lepo dopolni kratek sprehod skozi park. Riba se naravno navezuje na morje, pristanišče in dolgo ribiško izročilo Crikvenice. Prav ta vsakdanji motiv ustvarja protiutež bližnjemu spomeniku NOB ter pokaže, da park združuje spominske in sproščene mestne vsebine. Točka je smiselna pred

Crikveniška obala pri Kaštelu povezuje staro mestno jedro, pristanišče in ustje Dubračine. Šetališče Ivana Mažuranića spremlja vzhodni rob mestne obale. Začne se ob Dubračini in mostu pri Kaštelu, nato pa se mimo starega sakralnega jedra nadaljuje proti plažam na Podvorski. Na kratkem odseku se izmenjujejo pogledi na pristanišče, izliv reke, cerkveni zvonik in odprto morje. Najprepoznavnejši del poti je pri Kaštelu. Stopnice in prehodi povezujejo obalo s cerkvijo Marijinega vnebovzetja, nekdanjim pavlinskim samostanom ter manjšim parkom ob zgodovinskem komplek

Spodnji tok Dubračine ločuje staro območje Kaštela od vzhodnega dela središča Crikvenice. Pavlinski most prečka Dubračino tik pred njenim izlivom v morje in povezuje območje Kaštela z vzhodnim delom mestnega središča. Zaradi treh nizkih lokov in kamnite obloge deluje starejši od dejanske starosti ter se vizualno vključuje v zgodovinski ambient ob samostanskem kompleksu. Današnji cestno-peš most je bil zgrajen leta 1938 po projektu inženirja Milivoja Frkovića, projektanta več kamnitih in opečnih mostov na Hrvaškem. Postavili so ga skoraj na mestu prejšnjih prehodov čez spodnji tok, kjer so mostovi stoletja povezov

Središče Crikvenice je obrnjeno proti zaščitenemu zalivu, ki je mestu stoletja omogočal stik z morjem. Crikveniško mestno pristanišče so začeli graditi leta 1870, prvi Lloydovi parniki pa so pristali leta 1873. Do leta 1920 je dobilo današnjo dolžino; redne ladijske povezave z Reko so pomembno pospešile razvoj turizma. Ogled je mogoče nadaljevati pri Mestno plavališče Crikvenica ali Plaža Internacional, dveh bližnjih točkah v istem delu mesta. Podrobneje so predstavljeni: Mestno pristanišče - Spomenik ribiču.

Park Stjepana Radića je tudi prostor lokalnega zgodovinskega spomina v središču Crikvenice. Spomenik narodnemu heroju Nikoli Caru stoji v Parku Stjepana Radića. Portretno obeležje je umeščeno med drevje in druge spominske točke, povezane z zgodovino Crikvenice. V bližini sta tudi Klimatološka postaja Crikvenica in Kip Franja Cara in Ivana Sobola, ki dopolnjujeta sprehod po tem delu Crikvenice.

Lapidarij pri Kaštelu ni zaprt muzej, temveč niz kamnitih spomenikov, razporejenih po zgodovinskem kompleksu. Baročni portal iz leta 1737 vodi v samostansko oziroma hotelsko dvorišče. Njegovo podnožje sestavljata antična kamnita fragmenta, nad portalom pa je replika grba pavlinskega reda; izvirnik hranijo v Mestnem muzeju Crikvenice. V bližini sta tudi Grb Avstro-Ogrskega cesarstva in Lapidarij pri hotelu Kaštel, ki dopolnjujeta sprehod po tem delu Crikvenice.

Trg Stjepana Radića povezuje pristaniško obalo z mestnimi ulicami in zelenimi površinami središča. Na Trgu Stjepana Radića raste velika stara primorska murva, ki jo domačini poznajo kot Murvico. Kljub pomanjševalnemu imenu ima izredno široko, razvejano deblo in močno krošnjo. Ob prenovi trga so drevo ohranili ter ga obdali s kamnitim robom in oporami, zato ostaja eden redkih živih elementov starejšega mestnega prostora. Z Murvico je povezana pripoved o Maliku, nagajivem škratu iz ustnega izročila Hrvaškega primorja. Po zgodbah se skriva v drevesnem deblu, dobrim ljudem pomaga, drugim pa lahko zagode. Znamenitost zato ni majhna mestna skulptura

Park padlih za domovino je spominski zeleni prostor tik ob osrednjem delu crikveniške obale. Spomenik NOB je osrednje spominsko obeležje Parka padlih za domovino. Bronasta skupina človeških figur stoji na nizkem kamnitem podstavku in je umeščena med odrasla drevesa, zato se razkrije šele med hojo po parkovnih poteh. Grobo oblikovana skala pod figurami poudarja težo prizora in ga loči od mehkejšega zelenega okolja. Del spomenika so tudi plošče z imeni padlih. Te pojasnijo, da ne gre le za okrasno plastiko, temveč za kraj skupnega spomina na žrtve in udeležence narodnoosvobodilnega boja. Celoto je zato najbolje pogledati z ve

Crikvenica je svojo zdraviliško in kopališko identiteto razvila ob dolgem obalnem pasu zahodno od središča. Peščena Mestna plaža (hrvaško Gradsko kupalište) je bila urejena leta 1901, leta 1910 pa so ji dodali paviljone z različnimi kopališkimi storitvami. Danes je osrednja urejena mestna plaža z dostopom s Strossmayerjevega šetališča. V bližini sta tudi Kip ženske z vrčem in Strossmayerjevo šetališče, ki dopolnjujeta sprehod po tem delu Crikvenice.

Zahodno od osrednjega trga se Crikvenica odpira v hotelsko in kopališko območje ob morju. Strossmayerjevo šetališče je glavna obalna os zahodno od mestnega središča. Od mestnega pristanišča poteka ob morju mimo Balustrade in se nadaljuje proti večjim kopališčem ter hotelskemu delu Crikvenice. Na eni strani ga spremljajo vile, hoteli, lokali in drevoredi, na drugi pa kamnita ograja, plažni zalivi in odprti razgledi na Kvarner. Šetališče nima enega samega značaja. Bliže središču deluje kot mestna promenada, ob Plaži Balustrada se neposredno približa kopališčem, zahodneje pa se razširi ob zelenju

Mestno pristanišče je še vedno najbolj izrazit pomorski prostor v samem središču Crikvenice. Spomenik ribiču stoji ob mestnem pristanišču in spominja na ribiško tradicijo Crikvenice. Bronasta figura z mrežo je obrnjena proti čolnom in morju ter je ena najbolj prepoznavnih skulptur na obalni promenadi. V bližini sta tudi Mestno pristanišče Crikvenica in Mestno plavališče Crikvenica, ki dopolnjujeta sprehod po tem delu Crikvenice.

Zahodni del crikveniške obale sestavlja skoraj neprekinjeno zaporedje sprehajališč in kopališč. Plaža Balustrada leži ob osrednji obalni promenadi med mestnim pristaniščem in Gradskim kopališčem. Posamezni prodnati ter tlakovani odseki si sledijo pod značilno obalno ograjo; plaža je leta 2007 prejela modro zastavo. Ogled je mogoče nadaljevati pri Kip Stjepana Radića ali Sončna ura ob Strossmayerjevem šetališču, dveh bližnjih točkah v istem delu mesta.

Crikvenica je izrazito obmorsko mesto, katerega zgodovino zaznamujeta ribištvo in življenje ob Jadranu. Njeno strnjeno središče se je razvilo med pristaniščem in izlivom reke, obala pa se nadaljuje v niz sprehajališč, parkov in kopališč. Zaradi kratkih razdalj je večino osrednjih zanimivosti mogoče povezati v peš ogled. Akvarij je v mestnem središču na naslovu Vinodolska ulica 8. Od Trga Stjepana Radića ga loči le kratek sprehod, vhod z značilnim osvetljenim napisom pa se odpira neposredno na mestno ulico. Na nekaj več kot 200 kvadratnih metrih je urejenih 30 bazenov, ki so oblikovani po vzoru naravnih življenjskih okolij. Raz

Okoli Trga Stjepana Radića so zbrane nekatere najbolj prepoznavne meščanske stavbe Crikvenice. Nekdanja Prva hrvaška hranilnica stoji na izrazitem vogalu ob Trgu Stjepana Radića. Zgrajena je bila leta 1925, v času hitrega razvoja Crikvenice kot letovišča in regionalnega središča. Danes jo uporablja FINA, prvotni namen pa je še vedno razpoznaven v reprezentativni zasnovi poslovne stavbe. Najbolj opazen je dvignjeni vogalni del z uro. Svetlo kamnito pritličje nosi gladko ometana nadstropja, robove poudarjajo kamniti vogalniki, nad glavnim vhodom pa je balkon z dekorativno kamnito ograjo. Zaobljena stranska dela in ozka dvojna ok

Crikveniški lapidarij povezuje arhitekturne člene in spominska znamenja, ohranjena na območju Kaštela. Kamniti cesarski grb je bil nameščen po letu 1895, ko je nadvojvoda Jožef Habsburški kupil nekdanji samostan in v njem uredil vojaško zdravilišče. Okronani ščit združuje grbe tedanjih kraljevin in manjši dinastični grb Habsburg-Lothringen. Od tod sta hitro dosegljiva Lapidarij pri hotelu Kaštel in Baročni pavlinski portal; vse tri točke je mogoče povezati v kratek mestni sprehod.

Zahodno od pristanišča dobi središče Crikvenice bolj zdraviliški značaj z drevoredi, hoteli in parki. Park Stjepana Radića se razteza ob obalnem delu zahodno od mestnega pristanišča. Med drevjem in sprehajalnimi potmi so razporejeni kipi pomembnih osebnosti ter zgodovinski meteorološki in klimatološki merilni točki. Od tod sta hitro dosegljiva Plaža Balustrada in Sončna ura ob Strossmayerjevem šetališču; vse tri točke je mogoče povezati v kratek mestni sprehod. Podrobneje so predstavljeni:

Najstarejši del Crikvenice stoji ob izlivu Dubračine, kjer sta se povezala naravno pristanišče in naselbina. Kaštel stoji ob izlivu Dubračine in predstavlja zgodovinsko jedro Crikvenice. Na razmeroma majhnem prostoru se stikajo cerkev Marijinega vnebovzetja, nekdanji samostan, pozneje preurejena hotelska stavba, park in kamniti spomeniki. Skupaj oblikujejo ambient, ki je po merilu in značaju drugačen od živahnejšega turističnega središča zahodno ob obali. Za začetek kompleksa velja leto 1412. Knez Nikola IV. Frankopan je ob starejši cerkvi dal zgraditi samostan in ga 14. avgusta podaril pavlinom. Darovnica je najstarejši znani pisni dok

Na Strossmayerjevem šetališču se prepletata kopališka tradicija in predstavitev sončnega podnebja Crikvenice. Sončna ura je nameščena na pokončnem kamnitem bloku ob Strossmayerjevem šetališču. Na svetli plošči so označene ure in smeri neba, kovinski kazalec pa ob sončnem vremenu meče senco na številčnico. Napis pod njo opozarja, da crikveniška riviera spada med bolj sončne evropske obale. Ura je hkrati merilni pripomoček, dekorativni element in spomin na turistično podobo Crikvenice kot kraja blagega podnebja. Ne kaže časa tako neposredno kot običajna ura: rezultat je odvisen od sonca, položaja kazalca in pravilnega branj

Crikvenica je iz ribiškega in obrtniškega naselja zrasla v zdraviliško mesto, zato njeno dediščino sestavlja več različnih plasti. Mestni muzej stoji v stari mestni hiši na Preradovićevi ulici 1 v središču Crikvenice. Od Trga Stjepana Radića je oddaljen le nekaj korakov, zato se obisk naravno vključuje v sprehod med trgom, pristaniščem in starejšimi ulicami mestnega jedra. Ustanova je bila ustanovljena leta 2008 z nalogo zbiranja, hranjenja, dokumentiranja, raziskovanja in predstavljanja dediščine Crikvenice ter njene okolice. Gre za lokalni muzej kompleksnega tipa, ki ne obravnava le ene zgodovinske dobe, temveč življenje šir

Crikvenica je obmorsko mesto v Kvarnerju, približno 35 kilometrov jugovzhodno od Reke. Razvila se je ob izlivu Dubračine, kjer se Vinodolska dolina odpre proti morju. Mesto je danes strnjeno ob obali: zgodovinsko jedro, pristanišče, glavni trg, parki in večina mestnih plaž so povezani s sprehajalnimi potmi ter so med seboj dosegljivi peš. Začetki današnje Crikvenice so povezani z bližnjim Kotorjem in Frankopani. Knez Nikola IV. Frankopan je leta 1412 pavlinom podaril samostan ob cerkvi Marijinega vnebovzetja; v darovnici se ime Crikvenica pojavi v najstarejšem znanem pisnem viru. Samostan in cerkev sta postala jedro naselja, ki ga danes pre

Območje južno od izliva Dubračine v Crikvenici povezuje zgodovinski Kaštel z obalo proti Podvorski. Plaža Kaštel leži vzhodno od ustja Dubračine pod zgodovinskim sklopom Kaštela. Manjši prodnati in betonski odseki so ob Šetališču Ivana Mažuranića ter tvorijo prehod proti Marini in plaži Podvorska. Od tod sta hitro dosegljiva Kip Matere Božje pri Kaštelu in Cerkev Marijinega vnebovzetja; vse tri točke je mogoče povezati v kratek mestni sprehod.

Kamniti spomeniki crikveniškega lapidarija stojijo na več mestih med hotelom Kaštel, parkom in cerkvijo. Kamniti kip sv. Ivana Nepomuka, zavetnika mostov, je bil izdelan leta 1930 za stari most čez Dubračino. Pred rušenjem mostu so ga konec leta 1937 prestavili na sedanje mesto pred dvoriščnim portalom Kaštela; obnovljen je bil leta 1988. Ogled je mogoče nadaljevati pri Lapidarij pri hotelu Kaštel ali Grb Avstro-Ogrskega cesarstva, dveh bližnjih točkah v istem delu mesta.

Park Stjepana Radića je osrednja zelena povezava med mestnim trgom in obalnim sprehajališčem. Skupinska skulptura Franja Cara in Ivana Sobola stoji ob poti v Parku Stjepana Radića. Spominja na osebnosti, povezane s kulturnim in javnim življenjem Crikvenice. Ogled je mogoče nadaljevati pri Spomenik Nikoli Caru ali Park Stjepana Radića, dveh bližnjih točkah v istem delu mesta.

Strossmayerjevo šetališče je ena glavnih osi obmorskega sprehoda skozi turistični del Crikvenice. Kip ženske z vrčem stoji ob Strossmayerjevem šetališču, med zelenjem in potjo ob morju. Figuralna plastika prikazuje mirno žensko postavo z vrčem ter je oblikovana za ogled z različnih strani, zato deluje kot tih likovni poudarek med bolj živahnimi kopališkimi točkami. Motiv vode se neposredno povezuje z obalnim okoljem, vendar kip nima vloge vodnjaka ali velikega spomenika. Njegovo merilo je prilagojeno pešcu in bližnjim klopem; najbolje ga opazimo med sprehodom od Plaže Balustrada proti Mes

Kaštel je zgodovinsko in sakralno jedro Crikvenice ob izlivu Dubračine. Cerkev Marijinega vnebovzetja stoji ob nekdanjem pavlinskem samostanu tik nad ustjem Dubračine. Je najstarejša ohranjena cerkev v Crikvenici in skupaj s samostanskim poslopjem tvori jedro Kaštela. Njena lega ob vodi in starem prehodu čez reko jasno pokaže, zakaj se je prav okoli tega prostora začelo razvijati spodnje naselje. Leta 1412 je Nikola IV. Frankopan ob starejši in tedaj zanemarjeni cerkvi ustanovil samostan ter oba izročil redu sv. Pavla Prvega puščavnika. Listina o darovanju je obenem najstarejši pisni vir z imenom Crikvenica. Cerkev je bila zato od začetka

Južno od starega jedra se crikveniška obala nadaljuje proti Podvorski in mirnejšemu delu zaliva. Marina Podvorska leži vzhodno od ustja Dubračine in je manjše zaščiteno pristanišče za lokalne ter rekreacijske čolne. Od sosednje plaže Podvorska jo ločujejo pomoli in valobran, ob njej pa poteka obalno šetališče. V bližini sta tudi Plaža Podvorska in Plaža Kaštel, ki dopolnjujeta sprehod po tem delu Crikvenice.

V neposrednem središču Crikvenice se mestni trg in pristaniška obala stikata z manjšimi kopališči. Plaža Internacional je manjši mestni kopališki odsek ob središču Crikvenice in v bližini pristanišča. Zaradi položaja ob promenadi je hitro dostopna s Trga Stjepana Radića in iz starega mestnega jedra. V bližini sta tudi Spomenik ribiču v Crikvenici in Mestno plavališče Crikvenica, ki dopolnjujeta sprehod po tem delu Crikvenice.

Crikvenica je obmorsko letovišče s strnjenim središčem med pristaniško obalo in vzhodnim robom mesta. Zaradi kratkih razdalj so glavne mestne točke od prometnega vozlišča dosegljive peš. Avtobusni kolodvor Crikvenica je na naslovu Nike Veljačića 3, na vzhodnem robu mestnega središča in približno sto metrov od mestnega pristanišča. V bližini sta tudi izliv Dubračine in Park hrvaških braniteljev oziroma Petak, zato je do večine osrednjih mestnih točk mogoče priti peš. Kolodvor je glavno vozlišče javnega cestnega prevoza v mestu. Pogosti avtobusi vozijo proti

Začetki zgodovinske Crikvenice so tesno povezani s pavlini, ki so se naselili ob ustju Dubračine. Pavlinski samostan je leta 1412 ustanovil Nikola IV. Frankopan in ga podaril redovnikom skupaj z bližnjo cerkvijo. Po ukinitvi reda leta 1786 je stavba menjavala namembnost; bila je upravno središče, vojaško zdravilišče in Ladislavov otroški dom, danes pa je del hotela Kaštel. V bližini sta tudi Hotel Kaštel in Kaštel v Crikvenici, ki dopolnjujeta sprehod po tem delu Crikvenice.

V Parku Stjepana Radića so zelenje in sprehajalne poti povezani z več spominskimi znamenji. Kip hrvaškega politika Stjepana Radića, po katerem je park poimenovan, stoji na kamnitem podstavku med obalno cesto in parkovnimi potmi. Portretna skulptura je ena osrednjih točk parka. V bližini sta tudi Meteorološka postaja Crikvenica in Park Stjepana Radića, ki dopolnjujeta sprehod po tem delu Crikvenice.

Kaštel združuje najstarejšo crikveniško cerkev, nekdanji samostan in stavbe, ki so pozneje dobile nove namene. Hotel Kaštel zaseda velik del nekdanjega pavlinskega samostana. Zgodovinska stavba je bila po samostanskem obdobju vojaško zdravilišče in otroški dom, od leta 1988 pa deluje kot hotel, neposredno ob cerkvi in ustju Dubračine. V bližini sta tudi Nekdanji pavlinski samostan in Lapidarij pri hotelu Kaštel, ki dopolnjujeta sprehod po tem delu Crikvenice.

Zgodovinsko središče Crikvenice še vedno ohranja posamezne predmete, povezane z nekdanjim vsakdanjim delom in pridelavo. Toš stoji na tlakovanem prostoru v Preradovićevi ulici, ki je urejena kot mirnejše nadaljevanje Trga Stjepana Radića. Razstavljen je pred kavarno in je sestavljen iz velikega navpično postavljenega kamnitega kolesa ter manjšega kamnitega dela stiskalnice. Zaradi lege med lokali ga je mogoče zamenjati za dekoracijo, vendar oblika izhaja iz nekdanjega postopka predelave oljk. Beseda toš oziroma toč označuje mlin ali napravo, v kateri so olive najprej drobili, nato pa iz pripravljene mase s stiskanjem ločili ol

Med pristaniščem in Dubračino se ob obali zvrstijo trg, sprehajalne poti in manjši mestni parki. Park padlih za domovino leži med Trgom Stjepana Radića, pristaniško obalo in Petakom. Zaradi visokih borovcev in drugih odraslih dreves deluje kot senčen zeleni odmik od odprtega mestnega trga, hkrati pa ostaja del vsakodnevne pešpoti skozi središče. Po parku vodijo široke peščene poti, med njimi so cvetlične grede, klopi in manjši paviljon. Ime parka opozarja na njegov spominski značaj. Med drevjem stoji spomenik NOB z bronasto figuralno skupino in ploščami z imeni padlih. Nekoliko stran je

Trg Stjepana Radića je glavno zbirališče v središču Crikvenice in priljubljena izhodiščna točka za sprehod ob morju. Veliko rdeče srce stoji na Trgu Stjepana Radića kot sodobna fotografska točka in znak projekta In Love in Crikvenica. Odprtina v sredini deluje kot okvir: glede na smer pogleda vanjo ujamemo mestna pročelja, drevesa na trgu, pristanišče ali sončni zahod nad morjem. Srce je nadaljevanje crikveniške Karte za ljubljenje, ki je leta 2015 povezala deset romantičnih lokacij v Crikvenici, Dramlju, Jadranovu in Selcah. Posamezne točke so dobile napise »To je dobro mesto za poljub«, večja srca pa so pozneje idejo spremen

Crikvenica se od obale in starega Kaštela vzpenja v stanovanjske četrti na pobočju. Cerkev sv. Antona Padovanskega stoji na naslovu Pavla Radića 8 nekoliko nad obalnim središčem. Do nje vodi široko zunanje stopnišče, svetlo pročelje in visok zvonik pa sta dobro vidna iz okoliških ulic ter pomagata prepoznati cerkev že med vzponom iz središča mesta. Sedanja cerkev je nastala v prvi polovici 20. stoletja. Idejno rešitev je pripravil akademski kipar Zvonko Car, arhitekturni projekt pa Viktor Zelinski. Temeljni kamen so položili leta 1933; prva maša je bila v apsidi junija 1934, do božiča istega leta pa je bila končana gradnja celotne cerkvene stavbe. Zunanjost zazn

Južni del Crikvenice prehaja iz zgodovinskega jedra v bolj odprto obalo Podvorske. Plaža Podvorska leži vzhodno od zgodovinskega središča in neposredno ob Marini Podvorska. Obala tu ni ena sama ravna plaža, temveč zaporedje manjših prodnatih zalivov, kamnitih robov in urejenih dostopov v morje. Drevesa tik nad obalo dajejo posameznim delom naravno senco, odprti pogledi pa segajo čez Kvarner. Zaradi položnega prodnatega vstopa in zaščitenih zalivov je Podvorska priljubljena pri družinah, ob obalni poti pa so poleti na voljo običajne kopališke in gostinske storitve. Na zunanjem delu pri valobranu marine je tudi ločena plaža za pse,

Med kamnitim kompleksom Kaštela in Dubračino je urejena ena manjših zelenih površin starega mestnega jedra Crikvenice. Park na severni in zahodni strani hotela Kaštel povezuje nekdanji samostan z lapidarijem in ustjem Dubračine. Med drevjem, kamnitimi zidovi in potmi stojijo posamezni spomeniki ter spominska plošča Vladimirju Nazorju. Od tod sta hitro dosegljiva Baročni pavlinski portal in Grb Avstro-Ogrskega cesarstva; vse tri točke je mogoče povezati v kratek mestni sprehod. Podrobneje so predstavljeni:

Crikvenica ima dolgo tradicijo klimatskega zdravilišča, pri kateri je bilo sistematično spremljanje vremena posebej pomembno. Klimatološka postaja v parku opozarja na dolgo tradicijo spremljanja vremenskih in podnebnih razmer v Crikvenici. Takšne meritve so bile pomembne tudi za razvoj kraja kot klimatskega zdravilišča. Od tod sta hitro dosegljiva Spomenik Nikoli Caru in Park Stjepana Radića; vse tri točke je mogoče povezati v kratek mestni sprehod.

Osrednji javni prostor Crikvenice leži tik ob pristanišču, kjer se stikata mestno življenje in obalna promenada. Trg Stjepana Radića je glavni odprti prostor Crikvenice in vez med mestnimi ulicami ter obalo. Na morski strani se navezuje na mestno pristanišče in Veliki mol, na kopenski pa prehaja v Preradovićevo ulico, Park padlih za domovino in trgovsko središče. Zaradi ravne lege je naravno zbirališče ter izhodišče za sprehod proti vzhodnemu ali zahodnemu delu riviere. Današnjo prostorno podobo je trg dobil z veliko prenovo, zaključeno leta 2013. Projekt je temeljil na rešitvi arhitektur

V okolici Kaštela so se ohranili kamniti sledovi različnih obdobij crikveniške zgodovine. Crikveniški lapidarij je zbirka kamnitih spomenikov v območju hotela Kaštel. Nastal je spontano in ni klasična muzejska zbirka; ime se uporablja od odprtja hotela leta 1986, večina predmetov iz 17.–20. stoletja pa stoji na severnem dvorišču, v parku, atriju in ob cerkvi. Ogled je mogoče nadaljevati pri Hotel Kaštel ali Nekdanji pavlinski samostan, dveh bližnjih točkah v istem delu mesta. Podrobneje so predstavljeni:

Arboretum Trsteno ni le zbirka zgodovinskih vrtov, temveč ohranja tudi sledove vsakdanjega življenja na posestvu v kraju Trsteno. Poleg reprezentativnih teras so zato zanimivi tudi nekdanji gospodarski prostori. Stara mlinica za masline je ohranjeni gospodarski del posestva Gučetić-Gozze. V preprosti kamniti stavbi so razstavljena orodja iz 18. in 19. stoletja, s katerimi so drobili olive ter stiskali maso za pridobivanje oljčnega olja. V notranjosti so še vedno vidni veliki kamniti mlinski kolesi, leseni deli stiskalnice, korita in delovni prostori. Mlinica obiskovalcu pokaže gospodarsko plat življenja na posestvu, ki jo razkošni vrtovi arbo

Kamnit vodnjak v Slanem nosi ploščo z zahvalo prof. inž. Josipu A. Baću za najdeno vodo. Prebivalci Slanega so jo postavili leta 1975, obnovljena pa je bila leta 2010. Majhen spomenik povezuje pomemben dogodek v oskrbi kraja z vodo z vsakdanjim javnim prostorom. Pod napisno ploščo je pipa, ob vznožju pa kamnito korito.

Sprehod skozi Arboretum Trsteno v kraju Trsteno vodi od formalnih vrtov v hladnejši, z vodo oblikovani del posestva. Tam bujno rastje, kamniti kanali in ribniki ustvarjajo izrazito drugačno vzdušje. Neptunova fontana je bila postavljena leta 1736 ob zaključku glavne baročne osi vrta. Vodo do nje dovaja akvedukt s 14 loki, zaradi česar je bilo mogoče sredi suhega kraškega okolja ustvariti velik bazen. Fontano sestavljajo umetno oblikovana kamnita votlina, osrednji kip boga Neptuna, dve nimfi ter druge mitološke figure in delfini. Vodna gladina, lokvanji in gosto rastje ustvarjajo enega najbolj prepoznavnih priz