Cerkev Karmelske Matere Božje se nahaja v Solinah. Predstavlja dragocen spomenik baročne arhitekture, z vtisom monumentalnosti in stilske dovršenosti. Ker je bila zgrajena leta 1715 v čast zmage proti Turkom, je znana tudi kot cerkev Matere Božje Zmage.
Po zmagi nad Turki pri Sinju leta 1715 je makarski škof Nikola Bijanković (1645-1730) dal v Breli zgraditi cerkev Marije Zmage, danes cerkev Gospe Karmelske. Je votivna cerkev, zgrajena med turškim obleganjem Sinja leta 1715. Cerkev je bila zgrajena v obliki rimskega križa. Za cerkev je škof Nikola od doža prejel mašno oblačilo, dva zvona in svete posode, leta 1728 pa je dobil privilegiran oltar. Ljudje so cerkev imenovali Gospa od Slavodobića. Ob 300. obletnici izgradnje cerkve, 16. julija 2015, so hvaležni Breljani škofu postavili spomenik, ki se nahaja na cerkvenem dvorišču. Spomenik je izdelala akademska slikarka Sandra Nejašmić-Pirnat. Zaradi pomanjkanja duhovnikov je škof Bijanković leta 1710 v Solinah zgradil oratorij, ki je bil del oratorija v Splitu. V oratorij je pripeljal skupino duhovnikov glagoljašev in nekaj učenjakov. Oratorij je služil kot zatočišče za revne mlade begunce iz južnih območij današnje Bosne in Hercegovine, ki je tedaj deloma pripadala Makarski škofiji. V njem so dobili začasno nastanitev, nekaj bolj nadarjenih in željnih učenja možnost vzgoje in šolanja, da so bili posvečeni v duhovnike. Škof je oratorij tako poimenoval kot zatočišče za zveste kristjane, ki so pobegnili iz nevarnih dežel. Mali oratorij Brela je vzgojno vlogo ohranil tudi, ko takšnih ubežnikov ni bilo več. Skoraj celotno 18. stoletje je bilo to nekakšno glagoljsko semenišče, čeprav neuradno in začasno. Leta 1939 je cerkev Karmelske Matere Božje postala del županije Brela. Zadnja prenova notranjosti, oltarja in slik je bila izvedena tik pred praznovanjem 300. letnice začetka njene izgradnje.
V Breli je še danes znan Bijankovićev bor, ki se je nahajal pod sedanjim hotelom Soline. Pri gradnji hotela so ga leta 1983 uničili iz malomarnosti, leta 1995 pa so po zaslugi podružnice Matice Hrvaške zasadili nov bor v čast škofu in postavili spominsko ploščo.