Južna Dalmacija zajema obalno pokrajino vzhodne obale Jadranskega morja, ki večinoma pripada Hrvaški. Predstavlja najmanj poseljen, najbolj ozek in po površini najmanjši del Dalmacije. Osrednja znamenitost je slikovito mesto Dubrovnik.
Pokrajina nima pravega zaledja, ker se njeno naravno zaledje razteza v sosednjo državo Bosno in Hercegovino, ki ima pri naselju Neum okoli 10 km širok dostop do morja. Južna Dalmacija zajema ozek obalni del južno od reke Neretve, polotok Pelješac in večjo skupino otokov.
Med otoki so največji Lastovo, Korčula, Elafiti in Mljet. Južna Dalmacija se zaključi pri zalivu Boka Kotorska na polotoku Prevlaka in doseže svojo najbolj južno točko z rtom Oštra. Reka Neretva se je v 19. stoletju izlivala v Jadransko morje v široki poplavni delti.
Po drugi svetovni vojni, ko se je končala njena regulacija, je tukaj nastalo najbolj rodovitno kmetijsko območje med Južno in Srednjo Dalmacijo. V Dubrovniškem primorju se od mesta Stona proti Dubrovniku nahajajo zalivi s turističnimi kraji, med katerimi je najbolj znamenito letovišče Trsteno z renesančnim parkom in arboretumom.
Osrednja znamenitost Južne Dalmacije je zgodovinsko mesto Dubrovnik, ki se je v času 20. stoletja razvil v najpomembnejše turistično središče Hrvaške, ki je poznano tudi v svetovnem merilu. Mesto je od leta 1979 vpisano v UNESCOV seznam svetovne kulturne dediščine.
Jugovzhodno od mesta Dubrovnik se v smeri proti Boki Kotorski nahaja območje Župa dubrovačka, ki leži ob Župskem zalivu. Tukaj so prijetna turistična naselja, kot so Mlini, Cavtat, Plat in Kupari. Hrvaški predel obale se zaključi z rodovitnim kmetijskim območjem Konavle.