Frančiškanski samostan - Cerkev

Dubrovnik je mesto v južni Dalmaciji na Hrvaškem, ob Jadranskem morju. Je ena najvidnejših turističnih destinacij v Sredozemlju, morsko pristanišče in središče Dubrovniško-neretvanske županije.
Leta 1979 je bilo mesto dodano na Unescov seznam svetovne dediščine kot priznanje za izjemno srednjeveško kulturo in utrjeno staro mestno jedro. Zgodovina mesta sega v 7. stoletje, ko so ga ustanovili begunci iz Epidauruma. Takrat je bilo znano kot Ragusa. Bilo je pod zaščito Bizantinskega cesarstva in kasneje pod suverenostjo Beneške republike. Med 14. in 19. stoletjem je Dubrovnik vladal kot svobodna država. Blaginja mesta je zgodovinsko temeljila na pomorski trgovini. Dubrovnik je kot glavno mesto pomorske republike dosegel visoko stopnjo razvoja, še posebej v 15. in 16. stoletju. Takrat je postal poznan po spretni diplomaciji in svojem bogastvu. Dubrovnik je postal tudi zibelka hrvaške književnosti. Glavna ulica v Dubrovniku je poznana kot Stradun. Ulica za pešče je tlakovana z apnencem in poteka okoli 300 metrov skozi staro mestno jedro, ki je obdano z znamenitim dubrovniškim obzidjem. Kompleks frančiškanskega samostana se nahaja na tem območju, nasproti znamenitega Velikega Onorfijevega vodnjaka. Samostanski kompleks zajema cerkev, križni hodnik in vrt, muzej in staro lekarno, ki je najstarejša še delujoča lekarna v Evropi. Deli kompleksa so bili večkrat prezidani. Samostanska cerkev je bila uničena v potresu leta 1667. Med mnogimi izgubami je bil tudi kip Pietra di Martina da Milana. Okrašen portal je edini element, ki se je ohranil in gleda na začetek Place, glavne mestne ulice. Portal je bil izklesan v gotskem slogu leta 1498 v delavnici bratov Petra in Leonarda Petrović. Pieta v osrednji luneti je v skoraj naravni velikosti. Okrašena je z razkošnimi listi in obdajata jo figuri svetega Janeza Krstnika in svetega Hieronima, ki drži maketo predpotresne samostanske cerkve. Na vrhu lunete je lik Očeta Stvarnika. Cerkvena notranjost je bila predelana v baročnem slogu z eno ladjo. Glavni oltar iz leta 1713 je delo kiparja Celia iz Ancone. Odlikuje ga kip vstalega Kristusa med štirimi zavitimi marmornimi stebri. Pet stranskih oltarjev je izklesal Benečan Giuseppe Sardi med leti 1684 in 1696.
Okrasje na oltarju svetega Frančiška je delo slikarja Celestina Medovića iz leta 1888. Prižnica iz marmorja je preživela potres leta 1667. V cerkvi je pokopan Ivan Gundulić, znameniti dubrovniški baročni pesnik, dramatik in pisatelj.