Jezero Zmajevo oko se nahaja na polotoku Gradina, na ozkem drsniku zemljišča, ki ločuje zaliva Soline in Koprišće. Jezero je obdano z navpičnimi stenami, visokimi od 4 do 24 metrov. Površina jezera je 10.000 m2, največja izmerjena globina pa 15 metrov.
Prvo znano raziskavo jezera je naredil profesor Buljan leta 1956. V njej trdi, da je jezero Zmajevo oko ustvarila jama, katere streha se je vdrla, zaradi česar je nastala luknja. Po ledeni dobi, pred približno 10 tisoč leti, ko se je gladina morja dvignila za približno 100 metrov, se je ta luknja napolnila z morsko vodo, ki je našla pot skozi podzemne kanale in razpoke. Buljan je ugotovil, da ima jezerska voda strupene pline – žveplov vodik, kar je bila prva tovrstna najdba na vzhodni obali Jadranskega morja. Odkril je tudi, da je voda razdeljena na plasti in da na globini več kot 9 metrov ni kisika. Vsakih nekaj let se vodne plasti premešajo in voda postane bela. Včasih se plast vode brez kisika razširi po vsem jezeru in vsi organizmi odmrejo, potem pa je potrebno nekaj let, da se življenje v jezeru obnovi. Domačini temu pojavu pravijo vrenje jezera ali divjanje jezera. Na zahodni strani jezera Zmajevo oko so štiri majhne podvodne jame. Na vhodu so visoke od tri do štiri metre in se proti koncu manjšajo. Najdaljša jama je dolga 8 metrov. Nekoč so mislili, da obstaja predor, s katerim bi bilo jezero povezano z morjem, vendar ga ni. Morska voda vstopi v jezero na desetih območjih. Slanost jezera Zmajevo oko je velika in temperatura vodnih plasti niha, tako, da je spodnja plast lahko za 5 stopinj toplejša od zgornje. Na površini je jezerska voda zelena in modra, nato postane rumena. Na mejah, kjer ni kisika, je voda rdeča. Od tam do dna je siva in temno rjava, tako, da se nič ne vidi. Jezero ima veliko različnih prebivalcev, nekatere vrste pa v njem postanejo veliko večje kot v okoliškem morju. Ostrige in školjke zrastejo precej velike, celo veliko večje od jadranskega povprečja. Od leta 2010 je jezero Zmajevo oko vključeno v nacionalno ekološko mrežo in del zaščitene naravne dediščine. Zmajevo oko je eno od najpomembnejših naravnih pojavov v tem delu Dalmacije.
Zaenkrat jezero še ni postalo turistična atrakcija, je pa zelo priljubljeno pri domačinih, zlasti pri otrocih, ki radi plavajo v njem. Preden je morje dovolj toplo za kopanje, je jezero že veliko toplejše, zato se sezona kopanje za otroke v Rogoznici prične že zelo zgodaj in traja veliko dlje kot drugje na jadranski obali.