Veli Lošinj se razprostira v ozkem zalivu na jugovzhodnem delu otoka Lošinja. Po velikosti je drugo naselje na otoku, ki ga zaznamujejo številne razkošne vile s čudovitimi vrtovi in visoko grajene zgradbe ob obali, ki predstavljajo posebnost Velega Lošinja.
Podeželsko naselje se je v živahen obmorski kraj razvilo v 17. stoletju. Danes se domačini preživljajo večinoma s turizmom. Veli Lošinj najbolj navdušuje z enim najlepših pristanišč v vsej Istri. Mize restavracij in lokalov segajo skoraj do morja, kjer se pozibavajo ribiški čolni in jadrnice. Najstarejši sakralni objekt je župnijska cerkev sv. Antona Puščavnika, katere največje bogastvo predstavljajo orgle znamenitega beneškega izdelovalca Gaetana Callida, sakralne umetnine in številne relikvije.
Stolp oziroma kula se nahaja v samem središču Velega Lošinja. Samostojni krožni stolp je bil sezidan v 15. stoletju, v prvih desetletjih oblasti Benečanov nad vzhodno obalo Jadrana. Dokaj nizek stolp (17 metrov) z majhnimi odprtinami in debelimi stenami se je skozi stoletja upiral sovražnemu topovskemu ognju iz ladij in tako varoval prebivalstvo.
Nekdaj dominantna stavba v mestnem pristanišču je v začetku 19. stoletja izgubila na vojaškem pomenu in pridobila simboličen pomen, pojavila se je tudi na grbu novoustanovljene občine Veli Lošinj. Stolp so temeljito obnovili in v letu 2001 v njem odprli galerijo in muzej Kula, ki je del Lošinjskega muzeja. Stalne razstave prikazujejo pestro zgodovino velološinjskega pomorstva in turizma.