Buzet je mesto v severni notranjosti hrvaške
Istre, postavljeno nad zgornjo dolino reke Mirne pod pobočji Čičarije. Prepoznaven je po dveh različnih mestnih plasteh: utrjenem zgodovinskem jedru na osamljenem griču in novejšem nižjem delu Fontana. Zaradi kamnite silhuete, beneške dediščine, razgledne lege in povezave z okoliško deželo tartufov je eno najbolj značilnih mest istrske notranjosti.
Na območju antičnega Pinguentuma se je v srednjem veku razvila utrdba, današnjo podobo pa so močno zaznamovala stoletja beneške uprave. Mestne hiše so se oprle na obrambni rob, skozi katerega vodita južna Vela vrata in severna Mala vrata. Ozke ulice zato povezujejo utrdbe, palače, cerkve, cisterne in nekdanje javne stavbe v gosto mestno celoto.
Sprehod po
starem mestnem jedru se začne pri
Velih vratih in
južnem bedemu. Na glavnem trgu stojita
župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja in ločeni
zvonik. Med pomembnimi stavbami so
palača Bigatto z Zavičajnim muzejem,
mletaško skladišče,
Fontik in
palača Bembo, mestno oskrbo z vodo pa predstavljata
Mala šterna in
Vela šterna.
Na severovzhodnem robu stoji
cerkev sv. Jurija, pod južnim dostopom pa pokopališka
cerkev sv. Vida. V ravnini pod starim mestom se je razvil Fontana, novejši del Buzeta z javnimi stavbami, ulicami in mestnim trgom. Razlika med zgornjim in spodnjim mestom je bistvena za razumevanje današnjega Buzeta.
Buzet je znan tudi kot mesto tartufov. Gozdovi ob Mirni so življenjski prostor belih in črnih tartufov, širša Buzeština pa ponuja pohodniške in kolesarske poti, kraške pojave ter izlete po severni Istri. Mesto je zato hkrati zgodovinski cilj in izhodišče za raziskovanje notranjosti polotoka.
Mestna zgodovina sega od prazgodovinske naselbine in rimskega Pinguentuma do srednjeveške utrdbe. Po letu 1420 je beneška oblast utrdila obzidje, Buzet pa je leta 1511 postal sedež rašporskega kapitana, vojaškega upravitelja beneške Istre.
Za obisk je koristno ločiti zgornje zgodovinsko jedro od spodnjega mesta: med njima je višinska razlika, zato ogled zahteva nekaj hoje. Razgledi z obzidnega roba razložijo lego nad Mirno, ulice pa razkrijejo majhno merilo utrjenega mesta. Muzeji in cerkvene notranjosti imajo lasten odpiralni čas.