Booking.com

Vrsar je znano turistično naselje, ki je od Poreča oddaljeno samo okoli deset kilometrov. Prebivalci so večinoma vinogradniki in ribiči. Pred obalo se nahaja vrsta čudovitih zelenih otočkov, ki naselje varujejo pred vremenskimi vplivi.
Istrski polotok je bil naseljen že v prazgodovinskem času. Prvi znani prebivalci so bili Histri in Liburni. Vrsar ima pestro zgodovinsko preteklost, ki se odseva na vsakem koraku. Cesar Oton III. je leta 983 podaril mesto poreškim škofom. Le-ti so bili lastniki zemljišč vse do leta 1778. Oblasti so naselje utrdile z dvorcem ter ga obdale z obzidjem in stolpi, od katerih se je v svoji prvotni obliki ohranil le eden.
Največje kulturno-zgodovinske znamenitosti Vrsarja so župnijska cerkev sv. Martina, grad, ki je bil poletna rezidenca poreških škofov, cerkev sv. Foske iz 17. stoletja, glavna mestna vrata, ozke ulice in majhni intimni trgi, stara romanska vrata ter cerkvica sv. Antona. Na območju pristanišča se nahaja cerkvica sv. Juraja, rimski magazin in nekropola, starokrščanska bazilika, romanska bazilika sv. Marije od morja, ostanki obrambnega obzidja in stolpi ter zapuščeni kamnolomi.Pristanišče se je razvilo v 19. stoletju, ko je bilo zgrajeno tudi veliko hiš med starim mestnim jedrom in obalo.
Življenje na tem območju pa se je odvijalo že vse od antike pa do današnjih dni. V nekaterih srednjeveških listinah se Vrsar omenja pod imenom Fabian. V času med 12. In 17. stoletjem so se v zalivu nahajale soline s skladiščem za sol, ki so pripadale poreški škofiji.