Kanfanar je manjše naselje na planoti, vzhodno nad Limsko Drago. Leži na odprti ravnici in je na široko razvrščeno ob poljih. Naselje je sedež občine v notranjosti zahodne Istre med Žminjem in Rovinjem. Nekdaj je bilo pomembno križišče cestnih in železniških poti.
Kraj se je razvil s preselitvijo prebivalcev Dvigrada v Dragi po kugi v letu 1630. Območje je bilo sicer naseljeno že v prazgodovini, v rimski dobi in v srednjem veku. Kraj se prvič omenja leta 1096 v dokumentu oglejskega patriarha Volrika. V kanfanarsko cerkev so bile iz dvigradske cerkve prenešene zgodnje gotska kamnita prižnica iz 13. stoletja, dva lesena kipa iz 15. in 16. stoletja, poslikana vrata iz 16. stoletja in iluminirane cerkvene knjige iz 15. stoletja. Danes se vse to nahaja v župnijski cerkvi sv. Silvestra, ki je bila sezidana leta 1696, na mestu starejše cerkve in povečani leta 1714. Na območju starejše cerkve je bila v 18. stoletju sezidana tudi nova cerkev sv. Valentina. V apsidi romanske kapele sv. Agate, ki je bila zgrajena v 11. do 12. stoletju, so freske iz tega časa. So najstarejše romanske freske ljudske umetnosti, kar so jih doslej odkrili v Istri.
Ob cesti za Dvigrad se nahajajo ruševine benediktinskega samostana s cerkvijo sv. Petronile, ki jo zaznamuje romansko – gotski slog. Prebivalci se ukvarjajo z živinorejo in poljedelstvom, delajo pa tudi v industriji kamna. V Kanfanarju je železniška postaja za Rovinj, cestna povezava Pulj – Trst, do katere je okoli sedem kilometrov, pa se mu je izognila.