Vodnjan je manjše mestece, ki je od morja oddaljeno okoli šest kilometrov in od znanega mesta Pule deset kilometrov, po magistralni cesti Pula – Rovinj. Stara gospodarska osnova kraja ob sodobnem turizmu je kmetijstvo, še posebej oljkarstvo in vinarstvo.
Vodnjan je doživel podoben zgodovinski razvoj kot vsi sosednji istrski kraji. Osrednji del zahodnega dela mesta je ohranil značilno srednjeveško zasnovo: nizi zgradb v obliki venca okoli osrednjega trga, nepravilne in ozke uličice. Ob glavni ulici, ki povezuje ves vzhodni del Vodnjana, se širi mlajši del naselja. Kaštel z obrambnim jarkom je bil sezidan okoli leta 1300 in porušen leta 1808. Ohranjene so zgradbe, ki so bile sezidane v slogu beneške gotike, renesanse in baroka. Na mestu starejše, predromanske predhodnice, danes stoji cerkev sv. Blaža, ki je bila sezidana v letih od 1761 do 1808. Zvonik je ločen, kar je v Istri pogost pojav. V notranjosti hranijo dragocene umetnine: prizore iz življenja sv. Leona, cerkvena oblačila iz 14. stoletja, kamnito kustodijo iz 15. stoletja, pozlačeno shrambo iz 15. stoletja, oljno sliko na platnu (Zadnja večerja), tempero na lesu (Mati Božja), kar priča o tem, da so v mestecu delali italijanski mojstri iz Benetk in da je bil kraj pod vplivom bizantinske umetnosti.
Od palač iz obdobja od 15. stoletja do 18. stoletja najbolj izstopa palača Bradamante z okrasi na pročelju. V palači Betika so muzejski prostori, kjer so shranjene številne dragocene slike od 16. do 18. stoletja. Okolica Vodnjana je polna najdbišč iz obdobja antike do gotike.