Opatija je tradicionalno obmorsko letovišče v Kvarnerskem zalivu, ki je znano po sredozemskem podnebju in zgodovinskih zgradbah, ki spominjajo na avstrijsko riviero. Kraj je priljubljeno poletno in zimsko središče.
Vila Angiolina je zgradba, ki je zaznamovala začetek turistične zgodbe v zgodovini Opatije. Sezidana je bila leta 1844 in je rekonstrukcija starejšega objekta, ki je bil v lasti barona Hallerja von Hallerxteina. Opatija je bila sorazmerno velika naselbina z okoli 120 hišami, ki so se v glavnem nahajale na parcelah, ki so bile bolj oddaljene od morske obale. Prebivalci so se večinoma ukvarjali z ribolovom in morsko plovbo. S prihodom podjetnika Iginija Scarpe iz Rijeke in izgradnjo njegove poletne rezidence Angiolina, ki je dobila ime po njegovi pokojni ženi, je Opatija odprla vrata pomembnim gostom in popotnikom. Med njimi najbolj izstopajo avstrijska cesarica Mary Ann, botanik Heinrich Noe, hrvaški ban Josip Jelačić in drugi, ki so v svojem navdušenju nad lokalno vegetacijo in podnebjem razširili slavo o Opatiji po svetu ter tako pripravili teren za prihodnje zdravilišče. Po Scarpi in njegovem sinu Paolu, ki se je že leta 1869 ukvarjal z zamislijo o ustanovitvi sanatorija, je bila vila v lasti moravskega plemiča Chorinskyja, nato družbe Južne železnice, Mednarodne vagonske družbe, Zdraviliške komisije in drugih. Iginio Scarpa je kupil celotno zemljišče za ceno 700 florintov, leta 1919 pa se je vila z okoliškim parkom, polnim eksotičnih rastlin, prodala za 2,5 milijona kron.
V času Scarpe je vila predstavljala območje srečevanja pomembnežev iz Rijeke, nato mesto poletne zabave na njenih terasah, ob koncu avstrijskega obdobja sedež komisije zdravilišča z orkestralnim paviljonom in živahnim sprehajališčem, danes pa je vila sedež Hrvaškega muzeja turizma.