Booking.com

Opatija je znana kot najstarejši zdraviliški kraj na Hrvaškem. Na območju glavne ulice Maršala Tita in ob 12-kilometrski sprehajalni poti ob obali se nekdaj živeli odmaknjenjo življenje benediktinski menihi.
Po njihovi opatiji svetega Jakoba je mesto tudi dobilo ime. Temelje turističnega razvoja je postavila družba Južna železnica, ki je leta 1873 železniški progi Dunaj-Trst dodala še krak v smeri proti Reki, s čimer je postala Opatija bolj dostopna.
Družba Južne železnice je pričela urejevati kraj v morsko zdravilišče in kopališče. Kupila je vilo Angiolino in v letu 1883 sezidala hotel Kvarner, ki je prvi hotel na vzhodnem Jadranu. Ugodno zimsko podnebje pod Učko je v Opatijo privabljalo številne Dunajčane, ki so jo leta 1889 razglasili za zdravilišče.
Vilo Angiolino je leta 1844 dal sezidati bogati reški trgovec z žitom, Iginio Scarpa, ki velja za začetnika opatijskega turizma. Stoji nedaleč od nekdanje opatije. Zgradbo, ki je okrašena s pozlačenimi rezbarijami, je poimenoval po svoji ženi Angiolini.
Leta 1882 je bil dokončan velik park okoli vile. V njem so posadili drevje in cvetje iz Japonske, Kitajske, Avstralije, Južne Amerike in pacifiških otokov. Že v istem letu je opatijska in lovranska riviera postala obsežen park.
Danes je na tem območju okoli 250 različnih, z zakonom zaščitenih vrst rastlin. Osrednji opatijski park je bil razdeljen na dva območja, ki sta park Angiolina ob Vili Angiolina in park svetega Jakoba, ki se razprostira ob cerkvi sv. Jakoba.