Booking.com

Opatija je poznana kot začetnica istrskega turizma. Opatijska riviera je obdana z razkošnimi hoteli, ki so povezani z lepimi parki in vrtovi, sredozemskimi in eksotičnimi rastlinami, kot so agave, palme, cedre, pomarančevci, limonovci in magnolijami.
Cvet magnolije je postal tudi mestni simbol. Mesto je zavarovano, saj Učka pomeni naravno zaščito pred vročino in vetrovi ter tako ustvarja blago podnebje tudi v zimskem času. V 12. Stoletju je veleposestniška družina Walsee ustanovila benediktinsko opatijo (cerkev in samostan) svetega Jakoba.
Mesto je dobilo ime po tej opatiji. Od nekdanje opatije se je do danes ohranila le cerkev sv. Jakoba, ki stoji ob obali, južno od pristanišča. V pisnih virih se prvič omenja leta 1449, obnovljena je bila leta 1506, kar je vidno iz letnice na arhitravu oziroma glavni nosilni gredi.
Cerkev sv. Jakoba je bila prenovljena še v letih 1793 in 1937. Lepo je ohranjena izvirna gotska rozeta. V cerkveni notranjosti se nahaja tudi krstilni kamen iz leta 1814. Zvonik je visok 17 metrov. Cerkev je najstarejša zgradba v Opatiji.
V zgodovinskih virih se opatijski park omenja v letih od 1845 do 1860. Mnogo rastlin je bilo prinešeno iz Daljnega vzhoda, Južne Amerike, Avstralije in drugih delov sveta. Osrednji opatijski park je hortikulturni spomenik, ki zajema površino 3,64 hektarjev.
Park je razdeljen na 60 območij in v njem uspeva okoli 159 rastlinskih vrst. Veliko rastlin ni značilnih za to področje. Med njimi je postala prepoznaven simbol Opatije čudovita Japonska kamelija (Camellia japonica).
Danes je osrednji opatijski park razdeljen v dva ločena območja, ki sta park svetega Jakoba ob cerkvi sv. Jakoba in park Angiolina, ki se razprostira ob Vili Angiolina. Vilo je leta 1844 dal sezidati bogati reški trgovec Iginio Scarpa, ki je začetnik opatijskega turizma.