Savudrija se razprostira na skrajnem severozahodnem območju istrske obale na istoimenskem rtu, ki obenem predstavlja tudi najbolj zahodno točko Balkanskega polotoka. Upravno spada pod mesto Umag, le-to pa pod Istrsko županijo.
Največja krajevna znamenitost je savudrijski svetilnik. Je enostavno dostopen, do njega se lahko pripeljemo z avtomobilom, čolnom, kolesom ali se sprehodimo. Nazivni domet savudrijskega svetilnika je 30 milj. Svetilnik v Savudriji je najstarejši še delujoči svetilnik na vzhodni obali Jadranskega morja. Načrt za svetilnik je naredil arhitekt Pietro Nobile pod pokroviteljstvom avstrijskega cesarja Franca I. in na podlagi naročila tržaške »Deputazione di Bursa«, kar je razvidno iz napisa v podnožju stavbe. Svetilnik so pričeli graditi leta 1816, dokončan je bil leta 1817, delovati je začel leta 1818. Pri prvem prižigu svetilnika je bil prisoten celo avstrijski cesar, ki je takrat potoval mimo. Pri izgradnji so uporabili kamen iz bližnje obale, streha objekta je pokrita s strešniki, ki tehtajo do 70 kilogramov. Le tako lahko kljubuje najmočnejšim burjam. Na svetilniku je vzidana plošča, ki nosi napis Cursibus navigatum nocturnis dirigentis. Je prvi svetilnik na svetu, ki je za razsvetljavo uporabljal plin, proizveden z destilacijo premoga. Le-ta je bil izkopan v rudniku kamnitega premoga s predela Labina. V primeru okvare na plinski napeljavi je bila možna tudi druga rešitev in so za razsvetljavo uporabljali olje. Postavitev svetilnika je bila za Tržačane zelo pomembna, saj je zagotavljal varno plovbo proti tržaškemu pristanišču.
Svetilnik je viden z Opčin nad Trstom in je nekdaj predstavljal pomemben del komunikacije. Ladje so z zastavami javljale, da bodo vplule v pristanišče, kar je zagotovilo dovolj časa, da so naredili potrebne priprave za njihovo pristajanje.