Booking.com

Velika palača Ćipiko je eden najpomembnejših arhitekturnih in zgodovinskih spomenikov Trogirja. S svojo bogato zgodovino, ki sega v srednji vek, in izjemno umetniško vrednostjo odraža preplet romanskih, gotskih in renesančnih vplivov, ki so skozi stoletja oblikovali podobo mesta.
Palača Ćipiko je dobila ime po vplivni plemiški družini Ćipiko, ki je igrala ključno vlogo v političnem in kulturnem življenju Trogirja. Najbolj znan član družine je bil Koriolan Ćipiko, humanist, vojskovodja in pisatelj, ki je bil pomemben podpornik umetnosti in arhitekture. Njegova vloga pri preobrazbi palače v renesančno mojstrovino je bila ključna, saj je sodeloval z nekaterimi najuglednejšimi umetniki in arhitekti svojega časa. Prvotna zasnova palače sega v romansko obdobje, ko so bile zgrajene osnovne strukture. Vendar so se v 15. stoletju Ćipikovi odločili za temeljito prenovo v skladu s tedanjimi renesančnimi trendi, kar je dalo palači njen značilen videz. Palača je nastala s povezovanjem več romanskih hiš, ki so jih Ćipikovi postopoma povezali v enotno palačo. Pomembne arhitekturne spremembe so se zgodile okoli leta 1457, ko so bili dodani prvi renesančni elementi, po letu 1474 pa je Niccolò di Giovanni Fiorentino oblikoval čudovito dvorišče z arkadnimi galerijami. Pročelje palače je bogato okrašeno z umetniškimi detajli. Najbolj izstopajo: gotsko triforno glavno okno, renesančni portal in južni portal. Gotsko triforno glavno okno je izdelal sloviti kipar in arhitekt Andrija Aleši. To okno je eden najlepših primerov beneško-dalmatinske gotike v regiji. Renesančni portal, delo kiparja Giovannija Dalmate, ki je znan po svojem delu v Dalmaciji in Rimu. Njegov slog združuje klasične renesančne linije z bogatimi dekorativnimi motivi. Južni portal palače nosi znameniti latinski napis "NOSCE TE IPSUM" – "Spoznaj samega sebe", kar simbolizira renesančni humanistični ideal.
Ta portal je prav tako delo Niccolòja di Giovannija Fiorentina, enega najpomembnejših umetnikov tistega časa na Jadranu. V času svojega največjega razcveta je bila notranjost palače bogato okrašena z umetniškimi deli, tapiserijami in pohištvom, ki so odražali status plemiške družine Ćipiko. V njej so se nahajale dragocene knjižnice, zbirke orožja in umetniški predmeti, ki jih je Koriolan Ćipiko prinesel s svojih potovanj po Evropi. Po nekaterih virih je palača vsebovala tudi znamenito zbirko ladijskih modelov, ki so jih uporabljali pri pomorskih bitkah. Koriolan Ćipiko je bil namreč tesno povezan z beneško mornarico in je sodeloval v znameniti pomorski bitki proti Osmanom pri Otrantu leta 1480. Velika palača Ćipiko ni bila le dom plemiške družine, temveč tudi središče kulturnega in političnega življenja Trogirja. Tu so se odvijala pomembna srečanja, pogovori o trgovskih poslih ter družabni dogodki. Družina Ćipiko je bila tesno povezana z beneškimi oblastniki, kar jim je omogočalo velik vpliv v mestu. V kasnejših stoletjih je palača doživela več sprememb, a je kljub temu ohranila svoj prvotni značaj. Danes velja za enega najlepših primerov renesančne arhitekture v Dalmaciji in je pomemben del kulturne dediščine Trogirja, ki je pod zaščito UNESCO. Danes je palača Ćipiko ena izmed najbolj obiskanih znamenitosti v Trogirju. Njena arhitektura in bogata zgodovina pritegneta številne obiskovalce, ki želijo raziskati zgodovino tega dalmatinskega bisera.
Čeprav notranjost palače ni v celoti odprta za javnost, jo je mogoče občudovati od zunaj, še posebej veličastna sta portal in triforno okno, ki pričata o mojstrstvu srednjeveških in renesančnih umetnikov. Velika palača Ćipiko tako ostaja simbol bogastva, umetnosti in zgodovinske zapuščine plemiške družine Ćipiko, hkrati pa je dragocen del kulturne dediščine Trogirja in Dalmacije.