Labin - Palača Franković-Vlačić

Labin leži na vzhodu Istre, kjer se njegov starejši del dviga nad novejšimi mestnimi predeli. Zgodovinsko jedro združuje ozke ulice, mestne hiše in nekdanje plemiške domove.

Ulica Giuseppine Martinuzzi se vije ob tem mestnem robu med tesno postavljenimi hišami in obokanimi prehodi.

Ob njenih zavojih stoji palača Franković-Vlačić. Od ulice se odpira skozi obokane prehode; njeno pročelje z balkonom in notranje dvorišče pokažeta, kako so mestne hiše izkoristile prostor ob nekdanjem obrambnem robu.

Baročna palača je nastala v 17. stoletju ob severnem delu obzidja. V njenem sklopu se je ohranil del starejših utrdbenih struktur, v pritličju pa odprt atrij s kamnitimi fragmenti. Prehod od tesne ulice do svetlejšega dvorišča pokaže, kako je palača združila mestno bivanje s starejšim obrambnim robom.

Stavba je povezana z Matijo Vlačićem Ilirikom, v Labinu rojenim teologom, filologom in enim od pomembnih glasov reformacije v 16. stoletju. V palači je Spominska zbirka Matije Vlačića Ilirika. Predstavlja njegovo življenjsko pot, kraje delovanja in dela; zato ime palače označuje tako zgodovinsko hišo kot človeka, ki ji daje posebno kulturno težo.

Zbirka predstavi domače okolje, Vlačićeve življenjske postaje ter njegovo pisno zapuščino. Po odhodu iz Labina je deloval v več evropskih mestih in se posvečal razlagi Svetega pisma ter cerkveni zgodovini. Med njegovimi znanimi deli so Ključ Svetega pisma, Katalog prič resnice in Magdeburške centurije. Zbirka tako pojasni, kako je človek iz istrskega mesta sodeloval v evropskih verskih in učenih razpravah svojega časa.

Od uličnega pročelja in napisne plošče se skozi arkade pride do atrija. Palačo je smiselno opazovati skupaj z okoliškimi hišami in palačo Negri: podobno kot drugi mestni plemiški domovi je del gostega, večkrat prezidanega urbanega tkiva, ne samostojen objekt na odprtem trgu. Obisk zbirke nato poveže kamnito hišo z osebo, po kateri je danes najbolj znana.