Booking.com

Labin je največje mesto v jugovzhodni Istri. Od morja, zaliva Rabac, je oddaljen okoli pet kilometrov. Staro mestno jedro se razprostira na hribu Labin, novejši del pa se širi v podnožju Podlabina. Kraj je najbolj ohranjeno akropolsko naselje v Istri in priljubljena izletna točka.
Labin je bil nekdaj znan po rudniku premoga. Danes se je tukaj razvila trgovina, kovinska industrija in predelava lesa. Naselje leži ob cesti, ki v smeri severa pelje proti Reki in na jug proti Puli. V rimskem obdobju se omenja kot Albona, vendar je bil že v zgodnjem srednjem veku poznan po hrvaški obliki imena Labin. Kraj je obdan z obrambnim obzidjem, v katerega so leta 1587 vgradili glavna mestna vrata. Pred mestnimi vrati je trg z mestno ložo, v kateri je lapidarij. Loža je bila zgrajena leta 1662, obnovili pa so jo leta 1777. Renesančna pretorska palača je iz 15. stoletja, v palači Battiala – Lazzarini iz 18. stoletja pa je danes muzej. Cerkev Rojstva Blažene Device Marije zaznamujejo številna obdobja, ki so romansko, gotsko, renesansa, barok, neoklasicizem in današnje obdobje. Cerkev sv. Marije je posebna po izgradnji preddverja in ima dragoceno zbirko umetnin. V cerkvi sv. Antona se nahajajo najlepši primerki marmornih oltarjev. Iz Labina je znani humanist Matija Vlačić. Obnovljena je bila njegova rojstna hiša.
V Dubrovi, vasi v podnožju Labina, je bila v sredini 17. stoletja sezidana najbolj reprezentativna podeželska vila z gospodarskimi stavbami, obdana z visokim zidom. Dubrova je od leta 1970 sedež Mediteranskega kiparskega simpozija. Srečanje domačih in tujih mojstrov se odvija vsako leto v mesecu avgustu in septembru.