Labin

Labin leži v vzhodni Istri, na vzpetini nad obalo in bližnjim Rabcem. Staro mesto zavzema vrh hriba, novejši Podlabin pa se razprostira nižje, kjer so se razvili drugačni stanovanjski in delovni prostori. Ta razlika je za Labin bistvena: obzidano jedro je nekdanje upravno in kulturno središče, pod njim pa se odpira pokrajina, povezana tudi z rudarstvom in potjo proti morju.

Ime Albona spominja na antično preteklost kraja. Mesto je raslo na starejših temeljih, srednjeveško mrežo ozkih ulic pa so pozneje dopolnili renesančni in baročni domovi, cerkve ter palače. V času beneške oblasti je obzidje varovalo vrh, plemiške družine in mestne ustanove pa so mu dale številna pročelja, ki jih vidimo še danes. Labina zato ni mogoče razumeti kot stavbe iz enega obdobja: za kamnitimi portali se menjavajo sledovi obrambe, uprave, bivanja in bogoslužja.

Najlažji uvod v staro jedro je odprti Trg maršala Tita. Tu stojijo mestna loža, nekdanji prostor javnih objav in srečevanja, vrata sv. Flora ter okrogli bastijon Torjon. Prehod skozi vrata spremeni merilo sprehoda: širok trg zamenjajo tesne ulice, oboki, stopnice in manjši trgi. V bližini nekdanjega vhoda stoji tudi Podestatova mestna palača, ki spominja na zgodnejše središče oblasti znotraj obzidja.

V zgornjem delu jedra Ulica 1. maja povezuje več pomembnih stavb. Župnijska cerkev Rojstva Blažene Device Marije ima srednjeveške začetke in opremo iz poznejših stoletij. Nedaleč stran je palača Battiala-Lazzarini, danes sedež Narodnega muzeja; njeno baročno pročelje in muzejski prikaz rudnika povesta dve različni zgodbi mesta. Nasproti stoji Mestna galerija, kjer se zgodovinski prostor uporablja za sodobno umetnost.

Druga pot vodi po Ulici Giuseppine Martinuzzi med nekdanjimi plemiškimi hišami. V palači Franković-Vlačić je spominska zbirka Matije Vlačića Ilirika, v Labinu rojenega reformatorja in učenjaka 16. stoletja. Malo staro kazalište, nastalo iz mestnega skladišča žita, kaže še eno spremembo rabe starega mesta: prostor, namenjen oskrbi, je postal prizorišče predstav. Labin je tudi mesto ateljejev in galerij, ne le ohranjenih zidov.

Rudarstvo je močno zaznamovalo Labinščino. Premogovniki so oblikovali delo, naselja in gospodarski razvoj okoli starega mesta; rudarska stavka leta 1921 je povezana z Labinsko republiko. Muzej v palači Battiala-Lazzarini ta del zgodovine predstavlja tudi s prikazom rudniškega rova. Podlabin je nastajal ob širitvi rudarskega in mestnega življenja, medtem ko je staro jedro na hribu ohranilo drugačno, predindustrijsko merilo. V bližnji Dubrovi je ob nekdanji podeželski posesti družine Franković nastal Park skulptur, povezan z Mediteranskim kiparskim simpozijem; širša okolica Labina ima tako tudi izrazito umetniško plast.

Pot po Labinu je smiselno zaključiti na visokem robu jedra. Pri zvoniku sv. Justa in razgledišču Fortica se odpre pogled čez strehe, Podlabin, gozdnata pobočja in morje pri Rabcu. Šele od tod se dobro vidi, kako tesno je staro mesto zgrajeno na vrhu in kako je povezano z mnogo širšo pokrajino pod njim.