Labin - Palača Battiala-Lazzarini

Labin je zgodovinsko mesto v vzhodni Istri; njegov starejši del zaseda vrh nad nižjimi predeli. V strnjenem jedru se nekdanji plemiški domovi, cerkve in javne stavbe stikajo na kratkih razdaljah.

V zgornjem delu jedra se Ulica 1. maja vije med velikimi hišami in cerkvami. Ob ozki poti se njihova pročelja pokažejo skoraj drugo za drugim.

Ob ulici stoji palača Battiala-Lazzarini, blizu župnijske cerkve. Njeno rdeče pročelje z belimi kamnitimi poudarki in modrimi vrati je eden najlaže prepoznavnih pogledov v tem delu mesta. Ob njej stoji manjša cerkev sv. Štefana.

Gradnjo baročne palače je v 17. stoletju začela družina Battiala, njeno izrazito pročelje pa je dobilo podobo v začetku 18. stoletja. Pozneje se je ime povezalo še z družino Lazzarini. Stavba zavzema obsežen mestni blok in vključuje sosednjo cerkev sv. Štefana. Za poudarjenim vhodom je atrij s stopniščem proti reprezentančnemu prvemu nadstropju; razporeditev velike dvorane in stranskih sob sledi beneški palačni tradiciji.

V palači od leta 1960 deluje Narodni muzej Labin. Muzejski prikaz povezuje arheološko in mestno dediščino z rudarsko preteklostjo Labinščine; posebej značilna je rekonstrukcija rudniškega rova s hodniki. Tako je nekdanji plemiški dom postal prostor, kjer se srečata zgodovina starega jedra in zgodovina dela v okolici mesta. Velik del muzejske predstavitve je posvečen prav rudarstvu, po katerem je bilo območje dolgo znano.

Muzej razlaga tudi Labinsko republiko, rudarsko samoupravo ob stavki leta 1921. Prikaz rova daje predstavo o delovnem okolju, medtem ko dokumenti in predmeti pripovedujejo o skupnosti, ki je živela od premoga. Kontrast med reprezentativnim baročnim pročeljem in delavsko tematiko notranjosti je ena od posebnosti današnje rabe palače.

Palačo so po drugi svetovni vojni zapustili njeni zadnji plemiški lastniki iz družine Lazzarini. Njena poznejša muzejska raba je stavbo odprla javnosti, ne da bi izbrisala njeno plemiško arhitekturo. Ob stopnicah in sosednji cerkvi sv. Štefana se rdeče pročelje močno razlikuje od bolj zadržanih hiš; obisk notranjosti pa pokaže, zakaj se je prav ta velika mestna palača lahko spremenila v prostor za zgodovino celotne Labinščine.