Makarska je turistično mesto in pristanišče, ki se razprostira ob vznožju gorovja Biokovo ob glavni cesti Split-Dubrovnik in spada v Splitsko-dalmatinsko županijo. Mesto se nahaja v zalivu, ki ga zapirata polotok sveti Petar in Rt Osejeva.
Makarska predstavlja središče Makarske riviere. Glavna gospodarska dejavnost Makarske, pa tudi celotne regije, je turizem. Razteza se med občinama Brela in Gradac. Razvila se je ob morski obali in ob vznožju gorskega hrbta Biokovo. Makarska je s trajektno linijo povezana z otokom Brač. Podnebje je mediteransko z močno burjo v zimskem času. Mesto je znano po promenadi, obdani s palmami, kjer so številne kavarne, restavracije, bari in butiki, ki gledajo na pristanišče. Makarska je znana po eni najlepših plaž na območju Jadrana. Dolga je okoli 1,5 kilometra ter obdana z borovim gozdom in prijetnim parkom. Ob plaži je več hotelov večjih zmogljivosti, kot tudi območje za kampiranje. Makarska ima pestro zgodovinsko preteklost. Ime naj bi dobila po bližnji vasi Makru. Prvi prebivalci območja današnje Makarske so bili Iliri, ki so v 4. stoletju ustanovili naselje Muccurum. Leta 887, meseca septembra je potekala bitka pri Makarski med Beneško republiko in Neretvansko knježevino, v kateri so zmagali Neretvani. Ime Makarska se prvič omenja v listini iz 16. stoletja, v času turških osvajanj. Turki so v Makarski imeli vojsko in cesarsko davkarijo. Po turški oblasti je kraj prešel pod beneško vladavino, nato pa pod Habsburško monarhijo. Po Napoleonovih zmagah v začetku 19. stoletja je Makarska padla pod njegovo oblast. Napoleon je spodbujal kulturo in gradil ceste, ki so povezovale Makarsko z drugimi obalnimi mesti. Ob zahodnem vhodu v mesto so postavili spomenik njegovemu maršalu Marmontu, ki je danes znan kot Napoleonov spomenik. Čeprav je Napoleon spodbujal razvoj kulture in cestne povezave z Makarsko, je bila Avstro-Ogrska zaslužna za razcvet turizma. Največje kulturno-zgodovinske znamenitosti so frančiškanski samostan, župnijska cerkev svetega Marka, baročna cerkev svetega Filipa, ostanki cerkve svetega Petra iz 15. stoletja, spomenik Napoleonovemu maršalu Marmontu, guvernerju Ilirskih provinc ter nekaj zanimivih baročnih zgradb. V frančiškanskem samostanu je bila cerkev med turško vladavino spremenjena v džamijo.
V njem je na ogled bogata in zanimiva zbirka školjk, samostan ima tudi knjižnico, arhiv ter bogato zbirko slik in umetniških izdelkov. V cerkvi svetega Marka se nahajajo ikone iz 16. stoletja, različni umetniški predmeti in portreti makarskih škofov, saj je bila Makarska do leta 1828 sedež škofije.