Sveti Filip in Jakov - Cerkev sv. Mihovila

Sveti Filip in Jakov je manjše naselje na Hrvaškem, ki predstavlja središče istoimenske občine Zadrske županije. Kopališki kraj je od najbližjega večjega mesta Zadar oddaljen okoli 30 kilometrov. Uvršča se med eno lepših mest v Pašmanskem kanalu.
Središče slikovitega mediteranskega naselja je od obalnega območja oddaljeno okoli 700 metrov. Do 15. stoletja je bilo poznano pod imenom Pristan. Sedanje jedro se je izoblikovalo v 17. in 18. stoletju okoli župnijske cerkve svetega Mihovila. Cerkev je dobila ime po dveh Jezusovih apostolih, Filipu in Jakovu. Prvotna cerkev je imela njuna imena, vendar je bila opustošena od Benečanov v 12. stoletju. Petar Zadranin, opat Rogovskega, je na njenem mestu leta 1370 zgradil novo cerkev in jo posvetil apostoloma Filipu in Jakovu ter Blaženi Devici Mariji. Cerkev je bila opustošena v 16. stoletju med turškimi vdori na to območje. V notranjosti cerkve je na kamniti plošči vidna latinica, ki pravi, da je opat Petar Zadranin obnovil cerkve v Rogovem in Sv. Filipu in Jakovu leta 1347. Cerkev se je kasneje imenovala cerkev svetega Mihovila, nadangela (cerkev sv. Mihovila Arkanđela), današnja župnijska cerkev z zvonikom pa je bila zgrajena leta 1707 po prenehanju turške nevarnosti. Znotraj cerkve je ob vhodu v glagolici napisano besedilo Nikole Kužinovića, ki je cerkev obnovil po prenehanju turških vpadov. Oltar, ki je nadomestil baročni oltar, je bil postavljen leta 1892. Sestavljen je iz štirih marmornatih stebrov, kamor je postavljena oltarna slika. Oltarno sliko je izdelala grofica Silvija Borelli, na njej je prikazana Devica Marija z otrokom v naročju, sveti Mihovil ter apostola Sveti Filip in Jakov.
V cerkvi so tudi stranski oltarji: sveti Anton s kipom, sveti Jožef s kipom, darilo Seka Pelicarića iz leta 1937 in oltar Lurške Matere Božje s kipom iz konca 19. stoletja. Stene krasijo oljne slike na platnu, na katerih je upodobljena Gospa z rožnim vencem in sveti Nikola Tavelić.