Booking.com

Cerkev svete Marije je bila prvotno samostanska cerkev, ki je pripadala redu cistercijanov. Na začetku 16. stoletja je red začasno prenehal delovati in takrat je postala župnijska cerkev. Sakralni objekt je prikazan tudi na najstarejši ohranjeni ilustraciji Zagreba.
Zgrajena je bila na planoti, ki se terasasto spušča proti nekdanjemu predmestu cerkvenega Kaptola. Majhna gotska cerkev s stolpom na vzhodni strani je bila v sredini 18. stoletja postopoma razširjena v romansko stavbo z zvonikom na severni strani.
Zahodni cerkveni vhod je bil zgrajen konec 18. stoletja, vendar se na splošno bolj uporablja manjši vhod z baročnim portalom na vzhodni strani. Marmorni glavni oltar s kipoma svetega Petra in Pavla in angeli je bil postavljen leta 1768.
Fresko, ki se nahaja za njim, sta naslikala slovenska slikarja, oče Franc in sin Krištof Jelovšek. Na štirih oltarjih v ladji so se nahajale oltarne slike slovenskega slikarja Antona Cebeja, od katerih se je ohranila samo slika Čaščenje svetih Treh kraljev.
Kipi na vseh oltarjih in relief na prižnici so delo ljubljanskega kiparja in arhitekta Franja Rottmana. Prižnica je okrašena z velikim reliefom, ki prikazuje pridiganje svetega Ivana Krstnika.
Cerkev svete Marije ni bila uničena v velikem potresu leta 1880 in zato so v njej izvajali cerkveno službo, dokler se je obnavljala zagrebška katedrala. Danes je obkrožena s sodobnimi stavbami, ki so bile zgrajene po prenovi območja Dolac leta 1925. Ob tej priliki so porušili tudi cistercijanski samostan.