Zagrebška vzpenjača je tirna vzpenjača, ki povezuje zagrebški Gornji grad in Spodnji grad. Gornji grad je mestni del, kjer se nahaja največ najstarejših znamenitosti, medtem ko je Spodnji grad območje mnogih muzejev, gledališč, galerij ter središče poslovnega življenja.
Spodnja postaja vzpenjače se nahaja v Tomićevi ulici, medtem ko se zgornja postaja nahaja na Strossmayerjevem sprehajališču, ob vznožju stolpa Lotrščak. S progo dolgo le 66 metrov je poznana kot najkrajša vzpenjača na svetu, namenjena javnemu prometu.
Vzpenjača je bila uradno odprta 8. oktobra leta 1890, delovati pa je začela 23. aprila leta 1893. Na začetku je obratovala na parni pogon, ki ga je leta 1934 zamenjal električni pogon. Zagrebška vzpenjača je vse do danes ohranila svoj prvotni videz in gradbeno konstrukcijo.
Vzpenjača predstavlja eno od pomembnih turističnih atrakcij mesta Zagreb. Njen upravitelj je Zagrebški električni tramvaj. Vzpenjača ima dva vagona, katerih kapaciteta je 28 potnikov, 16 sedišč in 12 stojišč. Največja dovoljena hitrost je 1,5 m/s. Vožnja traja samo 64 sekund.
Idejo za izgradnjo zagrebške vzpenjače je dobil gradbenik D. W. Klein iz Osijeka, ko je opazoval gibanje pešcev ter na podlagi vzpenjač v evropskih mestih, kot so Budimpešta, Zurich in druga. Leta 1888 je od Mestnega sveta uspel dobil gradbeno dovoljenje za izgradnjo vzpenjače.
Delovanje vzpenjače je bilo po mnogih generalnih popravilih zaključeno leta 1969. Takoj nato so začeli z izgradnjo nove, ki je bila dokončana leta 1973 in je uspešna rekonstrukcija prvotne vzpenjače. Nova vzpenjača je pričela delovati 26. julija 1974. Vsako leto jo redno vzdržujejo, leta 2005 pa so obnovili zgornjo in spodnjo postajo.