Crikvenica - Dubračina

Crikvenica je nastala ob stiku Vinodolske doline z morjem, prav tam, kjer se vodotok odpre v pristaniški zaliv.

Dubračina je kratka vinodolska rečica oziroma potok, ki se v Crikvenici izliva v Jadransko morje. Njena spodnja struga danes poteka skozi urejen mestni prostor, ob ustju pa se stikajo zgodovinsko jedro, pristanišče in vzhodni del središča. Zaradi te lege vodotok ni le naravna meja, temveč ena od osi nastanka mesta.

V preteklosti je bila Dubračina znana tudi kot Vinodolčica. S svojim tokom je oblikovala rodovitno crikveniško polje, nanos ob izlivu pa je ustvaril zavetno mesto za prvo pristanišče. Najdbe prazgodovinske keramike ob strugi pričajo, da so bili ljudje z območjem ustja povezani že dolgo pred oblikovanjem današnjega naselja.

Odločilen korak v razvoju je sledil v začetku 15. stoletja, ko je ob ustju nastal pavlinski samostan. Iz njegovega kompleksa se je razvil Kaštel, okoli pristanišča in prehodov čez vodo pa se je širilo mestno jedro. Struga je skozi stoletja spreminjala potek, zato so se spreminjali tudi mostovi in dostopi do morja.

Danes je spodnji tok primeren za kratek sprehod od mestnih ulic proti obali. Najbolj prepoznaven prehod je Pavlinski most, ob izlivu pa pogled zajame čolne in odprto morje. Vodotok tako na majhnem prostoru povezuje naravno okolje Vinodola z najstarejšo mestno zgodovino in sodobnim obalnim življenjem.