Crikvenica - Kaštel

Najstarejši del Crikvenice stoji ob izlivu Dubračine, kjer sta se povezala naravno pristanišče in naselbina.

Kaštel stoji ob izlivu Dubračine in predstavlja zgodovinsko jedro Crikvenice. Na razmeroma majhnem prostoru se stikajo cerkev Marijinega vnebovzetja, nekdanji samostan, pozneje preurejena hotelska stavba, park in kamniti spomeniki. Skupaj oblikujejo ambient, ki je po merilu in značaju drugačen od živahnejšega turističnega središča zahodno ob obali.

Za začetek kompleksa velja leto 1412. Knez Nikola IV. Frankopan je ob starejši cerkvi dal zgraditi samostan in ga 14. avgusta podaril pavlinom. Darovnica je najstarejši znani pisni dokument z imenom Crikvenica, zato Kaštel ni pomemben le kot ohranjena stavbna celota, temveč tudi kot kraj prvega zapisanega poglavja mestne zgodovine.

Pavlini so poleg verskega življenja vplivali na gospodarstvo, izobraževanje in skrb za bolne. Po ukinitvi reda se je namembnost stavb spreminjala; v 18. stoletju je bila v kompleksu uprava Vinodola in tedaj se je uveljavilo ime Kaštel. Poznejše predelave so samostanske prostore prilagodile drugim rabam, vendar je osnovna povezava med cerkvijo, dvoriščem in reko še vedno dobro berljiva.

Ogled je najbolje začeti ob Pavlinskem mostu, od koder se odpre pogled na cerkev in stavbni niz ob vodi. Pot nato vodi skozi Park hotela Kaštel in mimo lapidarija, kjer posamezni portali, grbi in kipi dopolnjujejo zgodbo kompleksa. Kaštel tako ni ena sama znamenitost, ampak kratek sprehod skozi več povezanih plasti crikveniške preteklosti.