Kaštel je zgodovinsko in sakralno jedro
Crikvenice ob izlivu Dubračine.
Cerkev Marijinega vnebovzetja stoji ob nekdanjem pavlinskem samostanu tik nad ustjem Dubračine. Je najstarejša ohranjena cerkev v Crikvenici in skupaj s samostanskim poslopjem tvori jedro Kaštela. Njena lega ob vodi in starem prehodu čez reko jasno pokaže, zakaj se je prav okoli tega prostora začelo razvijati spodnje naselje.
Leta 1412 je Nikola IV. Frankopan ob starejši in tedaj zanemarjeni cerkvi ustanovil samostan ter oba izročil redu sv. Pavla Prvega puščavnika. Listina o darovanju je obenem najstarejši pisni vir z imenom Crikvenica. Cerkev je bila zato od začetka tesno povezana tako z delovanjem pavlinov kot z oblikovanjem mestne identitete.
Stavba je skozi stoletja doživela več posegov. Gotsko osnovo so dopolnile poznejše baročne ureditve, v notranjosti pa se hranijo dragocene slike in kipi. Posebno mesto ima slika sv. Šimuna, edini ohranjeni predmet iz stare župnijske cerkve sv. Šimuna in Jude Tadeja na Kotorju, ki je zgorela v požaru v 18. stoletju.
Cerkev ostaja dejaven sakralni prostor, zato je notranji ogled odvisen od bogoslužja in odprtosti. Tudi kadar je zaprta, je vredno obhoditi zunanjost: z območja pred vhodom se vidi nekdanji samostan, proti reki pa
Pavlinski most. Skupaj ti elementi ustvarjajo enega najbolj zaokroženih zgodovinskih pogledov v mestu.