Posebni rezervat "Jadro" je zaščiteno območje na Hrvaškem, ki je bilo ustanovljeno 22. marca 1984 z namenom ohranjanja endemične mekoustne postrvi (Salmo obtusirostris ssp. salonitana). Ta vrsta je posebna za reko Jadro in ne obstaja nikjer drugje na svetu, zaradi česar je njena zaščita ključnega pomena.
Rezervat pokriva površino 7,8 hektarov in vključuje vodotok ter bregove reke Jadro od izvira do mostu Uvodja. Reka Jadro izvira pod zahodnimi pobočji Mosorja v bližini mesta Solin, njen tok pa je dolg približno 10 kilometrov in se izliva v Jadransko morje pri zalivu Vranjic. Kot kraška reka je Jadro bogata z vodo, kar je neobičajno za tovrstne reke. Zaradi svoje izoliranosti omogoča razvoj specifičnih ekoloških niš, ki so ključne za preživetje endemičnih vrst, kot je mekoustna postrv. Reka Jadro ima tudi velik pomen za lokalno prebivalstvo, saj oskrbuje z vodo približno 300.000 prebivalcev Splita in okolice. Vendar se rezervat sooča z več izzivi. Ena glavnih groženj je prisotnost tujerodnih vrst, kot je kalifornijska postrv (Salmo gairdneri ssp. irideus), ki so jo v reko vnesli pred drugo svetovno vojno. Ta vrsta predstavlja konkurenco in grožnjo za endemično mekoustno postrv. Poleg tega so pred približno tridesetimi leti iz reke izginili potočni raki, verjetno zaradi antropogenih vplivov, kot so urejanje bregov in onesnaženje. Izginotje rakov je negativno vplivalo na ekosistem reke, saj imajo te vrste pomembno vlogo pri vzdrževanju naravnega ravnovesja. Reka Jadro ima tudi pomemben zgodovinski in kulturni pomen. Območje blizu njenega izvira leži v bližini antičnega mesta Salona, nekdanje prestolnice rimske province Dalmacije. Ohranjanje narave in ekosistema reke prispeva tudi k ohranjanju dediščine tega zgodovinsko pomembnega prostora.
Upravljanje rezervata izvaja Javna ustanova za upravljanje zavarovanih območij v Splitsko-dalmatinski županiji, ki si prizadeva za zaščito ekosistema in zmanjšanje škodljivih vplivov človekovih dejavnosti. Med prihodnjimi načrti je širitev rezervata in obnova izgubljenih elementov ekosistema, kot so potočni raki, kar bi pripomoglo k dolgoročni stabilnosti in biotski raznovrstnosti območja.