Booking.com

Predhodnik sedanjega imena Malo selo se je v pisnih virih prvič pojavil leta 1398. V tem času so se prebivalci Malega Lošinja večinoma ukvarjali s kmetijstvom in živinorejo. Po dolgih stoletjih trdega življenja se je kraj ekonomsko razvil šele v 19. stoletju.
K razvoju Malega Lošinja je predvsem prispeval razvoj ladjedelništva – v tem obdobju je ostajalo kar enajst ladjedelnic. Izkušeni pomorščaki so takrat imeli močnejše ladjedevje kot mesta Trst, Reka in Benetke. Zaradi ladjedelske dejavnosti se je Mali Lošinj pričel hitro razcvetati in je kmalu postal središče otoka. Nedavno pestro zgodovino otoka in mesta je prizadela okupacija sosednjih držav.
Danes je mesto kulturno in administrativno središče otoka. Glavna gospodarska panoga je turizem, saj je bil Mali Lošinj že v prejšnjem stoletju poznan kot klimatsko zdravilišče. Kakovosti lošinjskega turizma so čisto morje in zrak ter zalivi, plaže, domača kuhinja in sprehajališča. Prednost predstavlja tudi geomorfologija otoka, saj je iz centra mesta do katerekoli druge strani otoka potrebnih le 15 minut sprehoda. Nastanitve so možne v hotelih, vilah, hostlih, apartmajih, kampih in marinah ter pri ponudnikih zasebnih nastanitev.
Največje krajevne znamenitosti so cerkev sv. Martina, župnijska cerkev rojstva blažene Device Marije s trgom, cerkvica sv. Nikolaja iz leta 1875, Srednja šola Ambroza Haračića, galerija Fritzy, ribarnica v centru mesta in drugo. Srednja šola je bila zgrajena leta 1975 v obliki ladje s komandnim mostom, kjer se še sedaj prenaša znanje o navtiki, ki sega v davno leto 1804. V Galeriji Fritzy se hrani umetniška zbirka hrvaških in tujih evropskih umetnikov. V ribarnici se zjutraj zbirajo domačini in v njej je na voljo svež ulov ribičev.