Booking.com

Obrovac je manjše mesto, ki se nahaja v severni Dalmaciji, v Zadrski županiji. Občina Obrovac ima okoli 4300 prebivalcev. Mesto se razprostira v kanjonu reke Zrmanja. Nad krajem se nahajajo ruševine nekdanje mogočne utrdbe.
V občino Obrovac spadajo poleg naselja Obrovac še Bogatnik, Bilišane, Golubić, Kaštel Žegarski, Gornji Karin, Krupa, Kruševo, Komazeci, Nadvoda, Muškovci in Zelengrad. Obrovac leži ob reki Zrmanji, 12 kilometrov od njenega izliva v morje. Kraj se je razvil na križišču poti v smeri za Zadar, Šibenik in Knin, ob vznožju velebitskih prelazov, ki vodijo iz Like v Dalmacijo. Njegovo prometno vlogo je precej zmanjšala gradnja avtoceste Kralja Tomislava, avtoceste Zagreb – Split.
Obrovac pripada kraškemu območju Bukovice, vendar je bil zaradi pomanjkanja večjih kmetijskih zemljišč osredotočen v glavnem na živinorejo. Edina izjema je Žegarsko polje, ki se nahaja vzhodno od mesta. V pisnih virih se kraj prvič omenja leta 1337. Leta 1527 ga zasedejo Turki. V letu 1647 utrdbo in naselje zavzamejo in uničijo Benečani. Leta 1687 je Serdar Stojan Janković za vedno pregnal Turke iz Obrovca. Leta 1848 nastane občina, kot prva izmed dalmatinskih občin, na zahtevo bana Jelačića po združenju Dalmacije in Hrvaške.
V kraju sta obratovali tovarna Elan in hidroelektrarna Velebit. Obrovac je poznan po enem največjih gospodarskih neuspehov komunističnega obdobja, tovarni Jadral, obratu za predelavo aluminija. Največje krajevne znamenitosti so samostan Krupa, ostanki rimske naselbine Clambetae, utrdba hrvaških plemičev Kurjaković, župnijska cerkev svetega Jožefa, kanjon Zrmanje in cerkev svete Trojice. V mestnem muzeju so na ogled različni stari predmeti, orodje, ruševine, kot tudi narodne noše, značilne za to področje.