Umag je slikovito obalno mesto na severozahodu Istre. Leži ob Jadranskem morju, blizu meje s Slovenijo, in spada v Istarsko županijo oziroma občino Umag. Mesto je danes znano kot priljubljena turistična destinacija, ki združuje bogato zgodovino, sredozemski utrip in sodobno turistično ponudbo.
Kar je danes polotok, je bilo v preteklosti otok, naselje pa je nastalo na skrajnem delu nekdanjega umaškega pristanišča. Že zelo zgodaj je bil ta prostor strateško pomemben, zato so v 10. stoletju zgradili mestno obzidje z vrati in dvižnim mostom. Del utrdb se je ohranil do danes, predvsem na jugozahodnem delu, v bližini Mestnega muzeja, ki je bil nekoč del obrambnega sistema kot eden izmed stolpov z značilnim zaključkom v obliki lastovičjega repa, še vedno vidnim z morske strani. Na vhodu v staro mestno jedro stoji cerkev sv. Roka, ki je bila postavljena po hudih epidemijah kuge leta 1507. Notranjost krasi izjemno ohranjen lesen strop, poslikan v tehniki oljnega slikanja iz 18. stoletja. Osrednja sakralna stavba je župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja in sv. Peregrina, zaščitnika Umaga. Zasnoval jo je arhitekt Filippo Dongetti iz Pirana, vendar njena baročna fasada nikoli ni bila dokončana. V notranjosti je na vhodni steni vzidana podoba sv. Peregrina iz 14. stoletja, strop pa krasi freska, ki jo pripisujejo Giuseppeju Bernardinu Bisonu. Na glavnem oltarju stojijo kipi sv. Peregrina in sv. Niceforja, v cerkvi pa so tudi dragocene oltarne slike ter ostanki lesenega triptiha iz 15. stoletja. Posebej izstopa kip Žalostne Marije, ki ga strokovnjaki pripisujejo krogu Vivarijevih učencev. Cerkev hrani tudi orgle iz leta 1776. Pomemben arhitekturni poudarek pa predstavlja zvonik, ki s svojimi 33 metri višine dominira nad starim mestnim jedrom. Zgrajen je bil leta 1651 in velja za enega najbolj prepoznavnih simbolov Umaga. Na njem je bil nekoč nameščen beneški lev, ki so ga prenesli z mestne hiše, uničene v požaru leta 1924. Zvonik s svojo višino in lego še danes oblikuje značilno veduto mesta, še posebej ko ga opazujemo z morske strani. Na trgu za župnijsko cerkvijo se nahaja tudi mestna cisterna iz leta 1677, ki so jo kasneje obnovili. V bližini cerkve je v steno vzidana železna krogla, za katero zgodovinarji menijo, da je ostanek topovskega strela iz leta 1810, povezanega z genovskimi ladjami. Staro mestno jedro krasijo ozke ulice, kamnite hiše z biforami ter grbi in napisi, ki pričajo o bogati preteklosti mesta. Na fasadi ene izmed hiš v ulici Epifanio je vzidan tudi antični krščanski sarkofag iz 5. stoletja.
Posebnost številnih hiš so tudi kamniti nosilci z odprtinami, ki so nekoč služili za obešanje tekstilnih platen, s katerimi so domačini ščitili notranjost pred močnim soncem. Ob obali se razteza valobran, katerega gradnja se je začela leta 1825 in je dolg okoli 400 metrov, danes pa predstavlja priljubljeno sprehajalno točko.